ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Spoznajte ženske spolne organe

Za povečavo klikni na slikco !


Preberite kratek, a strokoven pregled ženskih spolnih organov in se poučite o ženski spolni anatomiji


Nožnica
Nožnica je približno 10 cm dolga, iz gladkega mišičja zgrajena cev. Sprednja stena se dotika zadnje, zgoraj sega vanjo del materničnega vratu z materničnim ustjem. Nožnico znotraj prekriva sluznica, ki je nabrana v prečne gube. Navzven je nožnični vhod do razdevičenja zastrt z deviško kožico. Preko nožnice, materničnega kanala in votline ter jajcevoda pri ženski vsaj teoretično zunanjost povezana s trebušno votlino.



Zunanje spolovilo
Zunanje spolovilo obdaja vhod v nožnico. Sestavljata ga kožni gubi, veliki sramni ustnici, ki obdajata mali sramni ustnici. Ti sta sluznični gubi in spredaj objemata ščegetavček. Med malimi sramnimi ustnicami je pred nožničnim vhodom ustje sečnice. Ščegetavček je, podobno kot moški spolni ud, zgrajen iz brecilnega tkiva. Koža spolovila je poraščena z dlakami, v podkožju je relativno dosti maščobe. Predel med spolovilom in zadnjično odprtino imenujemo presredek.



Več o ženski anatomiji lahko preberete v Enciklopediji.




Maternica
Maternica leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko. Grajena je iz treh plasti, znotraj je sluznica, srednja plast je gladko mišičje, zunanja pa trebušna mrena. Je hruškaste oblike, na njej razlikujemo zgornji širši del, maternično telo, in spodnji ožji del, maternični vrat. Spodnji del materničnega vratu, ki ima v sredini maternično ustje, sega v nožnico. Ustje se navzgor nadaljuje v kanal, ki se odpira v trikotno, od spredaj nazaj stisnjeno maternično votlino. V zgornjih vogalih se v maternično votlino odpirata jajcevoda. Maternična votlina je prekrita s sluznico, ki se vsak mesec odlušči, če ne pride do oploditve, po menstruaciji pa se pod vplivom jajčnikovih hormonov ponovno obnovi.

Za povečavo klikni na slikco !


Maternica.



Jajčnika
Jajčnika ležita v mali medenici desno in levo ob maternici v široki maternični vezi, gubi trebušne mrene, ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezema je na eni strani pritrjen na zgornji del materničnega telesa, na drugi pa na steno medenice. V jajčniku nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Jajčnik je zgrajen iz sredice in skorje. V sredici so bogati prepleti žil, mezgovnic in živcev. V skorji je že ob rojstvu med vezivom na tisoče nezrelih jajčnih foliklov, vendar kasneje številni propadejo. Folikel obdaja enoslojna povrhnjica, ki izloča ženske spolne hormone (estrogene). Znotraj folikla leži jajčece, ženska spolna celica. Estrogen vpliva na razvoj in delovanje spolovil. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza. Po puberteti približno na vsakih 28 dni dozori po en jajčni folikel, ki se ob ovulaciji odpre, izplavljeno jajčece pa ulovijo resice jajcevoda. Ovulacija je približno v sredini med dvema menstruacijama. Na mestu folikla nastane po ovulaciji pod vplivom hormonov hipofize rumeno telesce. To izloča progesteron, ki pripravi spolne organe na možno nosečnost.


Jajcevoda
Jajcevoda sta parni, iz gladkega mišičja grajeni cevki, dolgi približno 10 cm. Znotraj sta pokrita z močno nagubano sluznico z migetalčnim epitelijem, zunaj pa s trebušno mreno. Pri jajčniku je jajcevod odprt, lijakasto razširjen in se končuje z resicami, proti maternici pa se oži in se od strani odpira v maternično votlino. Resice ujamejo zrelo jajčece, ki se izplavi iz folikla. S pomočjo peristaltike in utripanja migetalk potuje jajčece po jajcevodu do maternične votline.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Anatomija in fiziologija


Ženska anatomija

Naloga spolovil je razmnoževanje in ohranitev človeškega rodu. Pri sesalcih sta za nastanek novega bitja potrebni moška in ženska spolna celica. Spolne celice nastajajo in dozorevajo v spolnih žlezah (gonadah), modih pri moških in jajčnikih pri ženski. Del spolnih organov so še izvodila in pri ženski rodila. Spola se ločita med seboj po spolnih organih že ob rojstvu, sekundarni spolni znaki se razvijejo v času pubertete pod vplivom spolnih hormonov.



1. Jajčnik
Jajčnika ležita v mali medenici desno in levo ob maternici v široki maternični vezi, gubi trebušne mrene, ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezema je na eni strani pritrjen na zgornji del materničnega telesa, na drugi pa na steno medenice. V jajčniku nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Jajčnik je zgrajen iz sredice in skorje. V sredici so bogati prepleti žil, mezgovnic in živcev. V skorji je že ob rojstvu med vezivom na tisoče nezrelih jajčnih foliklov, vendar kasneje številni propadejo. Folikel obdaja enoslojna povrhnjica, ki izloča ženske spolne hormone (estrogene). Znotraj folikla leži jajčece, ženska spolna celica. Estrogen vpliva na razvoj in delovanje spolovil. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza. Po puberteti približno na vsakih 28 dni dozori po en jajčni folikel, ki se ob ovulaciji odpre, izplavljeno jajčece pa ulovijo resice jajčevoda. Ovulacija je približno v sredini med dvema menstruacijama. Na mestu folikla nastane po ovulaciji pod vplivom hormonov hipofize rumeno telesce. To izloča progesteron, ki pripravi spolne organe na možno nosečnost.



2. Jajcevoda
Sta parni, iz gladkega mišičja grajeni cevki, dolgi približno 10 cm. Znotraj sta pokrita z močno nagubano sluznico z migetalčnim epitelijem, zunaj pa s trebušno mreno. Pri jajčniku je jajcevod odprt, lijakasto razširjen in se končuje z resicami, proti maternici pa se oži in se od strani odpira v maternicno votlino. Resice ujamejo zrelo jajčece, ki se izplavi iz folikla. S pomočjo peristaltike in utripanja migetalk potuje jajčece po jajčevodu do maternicne votline.



3. Maternica
Leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko. Grajena je iz treh plasti, znotraj je sluznica, srednja plast je gladko mišičje, zunanja pa trebušna mrena. Je hruškaste oblike, na njej razlikujemo zgornji širši del, telo, in spodnji ožji del, vrat. Spodnji del maternicnega vratu, ki ima v sredini maternicno ustje, sega v nožnico. Ustje se navzgor nadaljuje v kanal, ki se odpira v trikotno, od spredaj navzad stisnjeno maternično votlino. V zgornjih vogalih se v maternicno votlino odpirata jajčevoda.

Votlina je prekrita s sluznico, ki ima stalno osnovno ali bazalno plast in povrhnjo ali funkcionalno plast, ki se ciklično spreminja. Ta ob menstruaciji vsak mesec propade, nato pa se pod vplivom jajčnikovih hormonov ponovno obnovi. Sluznica postaja do menstruacije debelejša in žleze v njej se pomnožijo. Če ne pride do oploditve, nivo progesterona pade, sluznica pa se odlušči - menstruacija. Gladko mišičje je najmočnejše v telesu, manj ga je v vratu, kjer je več veziva. Trebušna mrena, ki pokriva maternico spredaj in zadaj, prehaja ob straneh kot široka maternična vez na steno male medenice. V vezi ležita jajcevod in jajčnik, bogato žilje, mezgovnice in živči.



4. Nožnica
Je približno 10 cm dolga, iz gladkega mišičja zgrajena cev. Sprednja stena se dotika zadnje, zgoraj sega vanjo del materničnega vratu z materničnim ustjem. Nožnico znotraj prekriva sluznica, ki je nabrana v prečne gube. Navzven je nožnični vhod do razdevičenja zastrt z deviško kožico. Preko nožnice, materničnega kanala in votline ter jajcevoda pri ženski vsaj teoretično zunanjost komunicira s trebušno votlino.



5. Zunanje spolovilo
Obdaja vhod v nožnico. Sestavljata ga kožni gubi, veliki sramni ustnici, ki obdajata mali sramni ustnici. Ti sta sluznični gubi in spredaj objemata šcegetavček. Med malimi sramnimi ustnicami je pred nožničnim vhodom ustje sečnice. Ščegetavček je, podobno kot moški spolni ud, zgrajen iz brecilnega tkiva. Koža spolovila je poraščena z dlakami, v podkožju je relativno dosti maščobe. Predel med spolovilom in zadnjično odprtino imenujemo presredek.



Moška spolovila

1. Modo
Žlezi se razvijeta v trebušni votlini in se do rojstva spustita skozi kanal v spodnjem delu trebušne stene v kožno vrečo, modnik. Modo je parna žleza jajčaste oblike, v kateri nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Obdaja ga čvrsta ovojnica, od katere prehajajo v notranjost nežne pregrade. Med njimi so zvijugani semenski kanalčki, v povrhnjici kanalčkov pa pod vplivom hormonov hipofize dozorevajo moške spolne celice (spermiji). Semenski kanalčki se stekajo v odvodne kanalčke, ki oblikujejo obmodek. Med kanalčki so celice, ki izločajo moški spolni hormon (testosteron). Ta vpliva na razvoj moških spolnih organov in sekundarnih spolnih znakov.



2. Obmodek
Je podolgovat organ in leži na zadnji strani moda. V obmodku se odvodni, zbiralni kanalčki združijo v semenovod.



3. Semenovod
Je izvodilo obmodka oz. moda in skozi dimeljski kanal poteka navzgor v malo medenico. Ob zadnji steni sečnega mehurja zavije navzdol in se skozi prostato izliva v sečnico. Pred izlivom v sečnico se mu pridruži izvodilo mehurčaste žleze. Semenovod je dolg približno 30 cm, njegova stena je iz gladkega mišičja, ki s peristaltičnimi valovi usmerja spermije proti sečnici.Od moda do vstopa v medenico ga spremljajo žile, mezgovnice in živci; vse imenujemo semenski povezek. Povezek ovijajo snopi skeletne mišice; ti se pri draženju kože na notranji strani stegna skrčijo in modo dvignejo.



4. Mehurčasti žlezi
Ležita ob zadnji steni sečnega mehurja. Njeno izvodilo se pridruži semenovodu, preden se izlije v sečnico. Mehurčasta žleza izloča tekočino, ki spermijem omogoča gibanje.



5. Prostata
Je kot kostanj velika žleza z zunanjim izločanjem. Izloča tekočino, ki spermijem omogoča gibanje.Poleg žleznega tkiva vsebuje precej gladkega mišičja. Njena izvodila so kratka in vodijo v sečnico. Žleza leži pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del sečnice. Od zadaj tečeta skozi žlezo semenovoda, pred izlivom v sečnico se jima pridružita izvodili mehurčaste žleze.



6. Spolni ud
Je zgrajen iz treh brecil, ki ob dotoku krvi nabreknejo. V brecilih so zvijugane široke vene, zaradi česar je brecilo gobastega videza. Zgornji dve brecili sta naraščeni na sramnici, med njima spodaj pa je tretje brecilo, skozi katerega tece sečnica. To brecilo je spredaj zadebeljeno v glavico, vrh katere se odpira ustje sečnice. Brecila obdaja čvrsta vezivna ovojnica, ki omejuje nabrekanje spolnega uda. Koža spolnega uda je nežna, raztegljiva in pomična. Glavico prekriva kožna guba, prepucij.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Anatomija


MOŠKA SPOLOVILA

Deček zlahka spozna, kdaj se njegova spolovila razvijajo, ker vidno naraščajo. Najprej se povečajo moda, čez kakšno leto pa še penis.



MODA
V njih nastajajo moške spolne celice, semenčice in moški spolni hormon testosteron. Moda so približno tako velika kot slive. Ponavadi levo modo visi nižje od desnega. Od pubertete dalje v drobcenih, zavitih cevkah v modih nenehno nastajajo semenčice. Vsak dan jih dozori nekaj milijonov. "Proizvodnja" se nadaljuje do pozne starosti.

MOŠNJA
Moda so shranjena v ohlapni vreči iz nagubane kože, ki se imenuje mošnja. So zunaj trebuha, saj semenčice nastajajo le pri temperaturi, ki je za približno 2 stopinji nižja od telesne temperature. Če so moda izpostavljen mrazu, se koža mošnje skrči in jih potegne bližje telesu, kjer je topleje. Če ti je vroče, se koža raztegne in moda visijo dlje od telesa.

NADMODEK
Rečemo mu tudi epididimis, je zavita cevka, ki leži na zadnji strani obeh mod. Razvita cevka je dolga 6 metrov. Semenčice se zrinejo iz mod v nadmodek in tam zorijo 2 tedna.

SEMENOVODA
sta dve cevki, dolgi približno 40 cm, ki vodita od nadmodka navzgor proti medenici. Tam se združita s sečnico, ki zapušča sečni mehur. Cevki sta mišični in debeli kot žica.

SEMENSKA MEŠIČKA
sta žlezi, iz katerih se izloča gosta sluzasta tekočina, ki pospešuje gibanje semenčic.

OBSEČNICA
ali prostata je velika približno za oreh in izloča tekočino, s katero se semenčice premikajo.

SEČNICA
Pri moških je daljša kot pri žanskah in opravlja dve nalogi. Prva je, da po njej teče seč (urin) iz sečnega mehurja. Med spolnim vzburjenjem prenaša semensko tekočino, mešanico semenčic in tekočin, ki jih izločata semenska mešička in obsečnica.

SPOLNI UD
ali penis je neke vrste gobasto tkivo. Običajno je majhen in mehak, med spolnim vzburjenjem pa vanj priteče več krvi kot jo odteče, zato se poveča in otrdi ter štrli od telesa (erekcija). To mu omogoča, da prodre v žensko nožnico, kjer lahko odda semenčice (ejakulira) in tako spočne otroka.

GLAVICA
ali glans je ime za vrh penisa, ki je najbolj občutljiv.

KOŽICA
ali prepucij je kožna guba, ki prekriva glavico. Žleze pod kožico izločajo belo smetanasto snov, ki se ji reče smegma. Ta omogoča kožici, da gladko zdrsne nazaj čez glavico.

OBREZOVANJE

Vsi dečki se rodijo s kožno gubo, ki pokriva penisovo glavico. Pri nekaterih dečkih kožico kirurško odstranijo kmalu po rojstvu, največkrat zaradi verskih razlogov ali zaradi pojmovanja, da je tako bolj higiensko. Včasih kožico odstranijo kasneje, če pretesno pokriva glavico uda. S higieno ni nobenih težav, če kožico redno potegnemo nazaj in operemo izločke, ki se naberejo pod njo.

Za povečavo klikni na slikco..!

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Velikost penisa

Udeleženci so bili naprošeni, da zmerijo njihov penis v polni erekciji z natančno določeno metodo.

"Če imaš najmannjšo idejo da be se zlagal ali pretiraval, ali pa nimaš interesa, da bi izmeril natačno, potem na to vprašanje ne odgovarjaj."

Metoda za merjenje je bila takšna:


Doseži polno erekecijo stoje ali kleče. Položi ravnilo na penis in stisni ravnilo čvrsto k telesu tam, kjer so sramne dlake. Z roko drži poravnan in izravnan penis, ki naj štrli naravnost iz telesa, ob ravnilu.
Prečitaj dolžino penisa na ravnilu povsem pri koncu penisa.


Povprečna dolžina penisa, po letih:

11........ .8.35 cm
12....... 10.41 cm
13....... 13.56 cm
14...... .14.58 cm
15....... 15.34 cm
16....... 15.70 cm
17....... 15.92 cm
18 .......15.97 cm
19 .......15.87 cm

Povprečna dolžina penis za vsa leta: 15.32 cm
1.4% anketirancev ni odgovorilo.

V povprečju penis nabolj raste med 12. in 13. letom.

Velikost penisa in puberteta: (od anketirancev starih med 17 in 19 let)
Od moških starih med 17 in 19 let:

Tisti, ki so v puberteto prišli z 11. leti ali prej: povprečna velikost penisa 16.35 cm.

Tisti, ki so v puberteto prišli z 12. leti: povprečna velikost penisa 15.90 cm.

Tisti, ki so v puberteto prišli z 13. leti ali kasneje: povprečna velikost penisa 15.4 cm.

Iz teh rezultatov izgleda, da je penis večji, če prej prideš v puberteto. To bi lahko bilo povezano s hormoni ali pa z dejstvom, da penis raste dlje časa, medtem ko se oblikujejo spolne lastnosti. Lahko pa podatki zavajajo, če anketiranci niso pravilno odgovarjali na vprašanja in so pretiravali z velikostjo penisa ali starostjo, pri kateri se je začela puberteta.

Kako si zadovoljen z dolžino svojega penisa v erekciji?

Mlajši moški dvakrat bolj pogosto mislijo, da imajo premajhne penise kot prevelike. Realno pa so velikosti penisov pod in nad povprečjem bolj ali manj enake.



Velikost testisov
Anketrinace so naprosili naj pogledajo ilustracijo velikosti testisov in izberejo tisto, ki je najbolj podobna njihovi velikosti. Če je bil en testis večji od drugega, naj merijo večjega. Povedano jim je tudi bilo: "Preskoči vprašanje, če ne moreš določiti velikosti - ne ugibaj." Z ozirom na odgovore, je povprečna velikost pokazana na naslednji ilustraciji:


V povprečju rastejo testisi najhitreje med 12. in 13. letom starosti. Večinoma rast nastopi malo pozneje od rasti penisa.
_________________
Lep pozdrav
Marjan