ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

JETRA

Jetra, kot največji parenhimski organ v trebuhu, zavzemajo skoraj ves desni zgornji kvadrant. Njihovo velikost se meri v srednji klavikularni liniji in normalna dolžina ne sme presegati 15 cm.
V izvidu se vedno opiše velikost, oblika in površina jeter, parenhim in v njem najdene spremembe ter žile – portalno in jetrne vene ter arterije.

Spremembe jetrnega parenhima so lahko difuzne, ali žariščne.
Za natančno lokalizacijo sprememb se uporablja Couinaudov sistem, po katerem so jetra razdeljena v osem anatomskih subsegmentov. Razmejujejo jih jetrne in portalna vena, žolčnik, lig. teres in lig.venosum.

Ciste so najpogosteje najdene spremembe v jetrih.
Enostavne imajo tenke stene, v njih pa je tekočina, brez odbojev.
Netipične ciste so dostikrat pregrajene, njihove stene so zadebeljene, nagubane ali kalcinirane, vsebina pa gosta, tudi s solidnimi elementi.
K takim cističnim spremembam štejemo hematome, bilome, abscese, ehinokok,
cistične in nekrotične metastaze in tumorje.
Tudi žilne anomalije kot so anevrizme, arterioportalne fistule in portalno-hepatične fistule lahko posnemajo ciste, a se jih da z Dopplersko analizo prepoznati.

Od solidnih, benignih sprememb v jetrih so najpogostejši hemangiomi, ki jih ima približno 7 % odraslih, več žensk kot moških.
Tipični hemangiomi so manjši od 3 cm, homogeni, hiperehogeni in od okolice razmejeni z jasnimi robovi. Razen ultrazvočnih kontrol ne potrebujejo druge obravnave.
Veliki hemangiomi imajo, zaradi degenerativnih sprememb, fibroze, tromboze ali krvavitev, atipičen izgled in jih je dostikrat težko razlikovati od drugih tumorjev, predvsem hepatocelularnega karcinoma.

Dokončno diagnozo dajo CT, MR ali diagnostična punkcija.

Fokalna nodularna hiperplazija (FNH) je benigen jetrni tumor, ki ga v 80 do 90 % najdemo pri ženskah. Nastanek FNH ni povezan z jemanjem kontracepcijskih tablet, čeprav le-te lahko vzpodbudijo rast tumorja.
Z Dopplersko analizo FNH prepoznamo po tipičnem, kolesastem razporedu žil, sicer pa je po zgradbi zelo podobna jetrnemu tkivu.

Adenomi so tumorji, katerih nastanek je povezan z jemanjem kontraceptivov pri ženskah in anabolnih hormonov pri moških. Izgled adenomov je zelo raznovrsten, tako da so potrebni dodatni diagnostični postopki za potrditev diagnoze.

Maligni tumorji v jetrih so metastaze in hepatocelucelularni karcinom.

Metastaze so običajno multiple, okrogle in imajo zelo raznolik videz. Največkrat so podobne tarčam.
Samo na osnovi izgleda metastaz je le redko mogoče ugotoviti, odkod izhajajo, čeprav so nekatere, npr.iz gastrointestinalnega trakta, dokaj tipične.

Hepatocelularni karcinom je primarni tumor jeter, na katerega se posumi ob solidni, hipoehogeni spremembi, najdeni pri bolniku s kroničnim jetrnim obolenjem, zlasti s hepatitisoma B in C ali cirozo. V normalnih jetrih je redek.

Septični procesi lahko povzročijo jetrne abscese, ki imajo zelo različen izgled, saj lahko posnemajo hematome, hemoragične ciste ali nekrotične tumorje.

Od parazitov v jetrih je pri nas najpogostejši ehinokok, redko pa metljaj ali amebe.


Difuzne parenhimske bolezni jeter so hepatitisi, maščobna infiltracija in ciroza.

Pri hepatitisu ni tako tipičnih sprememb, da bi, samo z ultrazvokom, lahko postavili zanesljivo diagnozo.

Najpogostejši vzrok za maščobno infiltracijo jeter je debelost, od drugih pa zloraba alkohola, zdravila (statini, kortikosteroidi in nekateri kemoterapevtiki), sladkorna bolezen, in strupi.
V zamaščenih jetrih je ehogenost parenhima bolj ali manj povečana (zaradi intracelularnega kopičenja trigliceridov), največkrat enakomerno.
Pri neenakomerni maščobni infiltraciji so v jetrih otočki ali celi segmenti hipoehogenega, normalnega, jetrnega parenhima. Spremembe so lahko tako podobne metastazam ali hemangiomom, da, včasih, zahtevajo nadaljnjo diagnostiko.

Ciroza je mikronodularna (pri alkoholni cirozi) ali makronadularna (pri hepatitisih).
Z ultrazvokom in Dopplerjem se pri cirozi ugotavlja spremembe velikosti, oblike in površine jeter, strukture parenhima ter jetrnih žil pa tudi spremembe v trebuhu in na drugih organih, povezane z boleznijo.
Pri napredovali cirozi in portalni hipertenziji, lahko pride do nastanka varic, rekanalizacije umbilikalne vene, razširitve portalne vene pa tudi do obrnjenega toka krvi v njej. Poveča se vranica in pojavi se ascites.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jetra


Jetra opravljajo čez 300 funkcij v našem telesu. Dve izmed zelo pomembnih funkcij sta presnavljanje kislih toksinov iz krvi in proizvajanje številnih bazičnih encimov potrebnih za organizem. Prav tako so jetra Vaša prva bojna linija proti kakršnim koli strupom. Vsa zaužita hrana pride v prebavni trakt, kjer jo encimi iz jeter presnavljajo do te mere, da se lahko absorbira v kri. Jetra nosijo težje breme, kadar so konstantno prisotne velike količine kislih snovi v krvi. Če postanejo jetra preobremenjena s kislimi snovmi, je njihova odpoved neizbežna.


Jetra ali Hepar so največji in glavni organ drobovja.

• Glavni organ pa zato, ker imajo tri življensko pomembne funkcije:
• So organ za skladiščenje snovi.
• Proizvajajo žolč.
• So najvažnejši metabolni organ saj v njih poteka 60% vseh metabolnih
procesov.

• Medicinski izrazi, ki so povezani z jetri, se pogosto začnejo s hepato ali
hepatičen, kar izvira iz starogrške besede za jetra, hepar.


ANATOMIJA JETER:
So mehek, rožnatorjav kot bumerang oblikovan organ.

• Jetra odraslega človeka tehtajo navadno med 1,0 in 2,5 kilogramov.

• Ležijo tik pod prepono na desni strani zgornjega abdomna, desno od
želodca. V njihovi bližini je tudi žolčnik, kjer se skladišči žolč.

• Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne
regeneracije. Lahko se popolnoma obnovijo tudi, kadar je ostala le še
četrtina neprizadetega tkiva.

• Jetra oskrbujeta dve glavni krvni žili, arteria in vena portae.

FUNKCIJE JETER:
Jetra proizvajajo in izločajo žolč(zlatenica), potreben za prebavo hrane.
• Jetra presnavljajo lipide in ogljikove hidrate.
• V jetrih se skladišči glukoza(sladkorna bolezen), železo in baker.
• Jetra razgrajujejo hemoglobin, toksične snovi in pretvarjajo amoniak v
sečnino.
• V jetrih v prvem trimesečju nosečnosti nastajajo eritrociti zarodka.
• V jetrih se predeluje odvečni sladkor v maščobo in obratno.

OBOLENJA JETER:
Mnoga oboljenja jeter spremlja zlatenica, kot posledica povečane ravni
bilirubina(posledica razgradnje hemoglobina mrtvih rdečih krvničk).

• Hepatitis ali vnetje jeter povzročajo predvsem virusi, pa tudi nekateri
strupi, avtoimunost in dedne napake.

• Ciroza pomeni zabrazgotinjenje jeter. Mrtve hepatocite nadomesti vezivo.
Do tega lahko pride zaradi virusnega hepatitisa ali hepatotoksičnih
kemičnih snovi, najpogosteje pa zaradi alkoholizma.

• Jetra okvari tudi hemokromatoza, obolenje, pri katerem se v telesu kopiči
železo.

Rak jeter (predvsem hepatocelični karcinom in holangiokarcinom ter
metastatski raki, navadno iz drugih delov gastrointestinalnega trakta).

• Wilsonova bolezen, dedno obolenje, pri katerem se v telesu kopiči baker.

• Okvare jetrne strukture ob rojstvu prizadenejo zlasti žolčna izvodila. Čista
holedohusa je razvojna nepravilnost jetrnega voda kar ovira odtekanje
žolča pri novorojenčkih; treba jo je odstraniti(prirojene bolezni).

• Razen alkohola in virusnih jetrnih bolezni okvarijo jetra prirojene okvare,
bakterijske in parazitne okužbe, prekrvitvene motnje, presnovne bolezni
in avtoimunska dogajanja.

Čezmerno uživanje alkohola je najpogostejši vzrok jetrnih bolezni v Veliki
Britaniji in drugih razvitih deželah. Alkoholne bolezni, med katerimi sta
alkoholni hepatitis in ciroza jeter, so vsaj petkrat pogosteje kot ostale.

• V svetu so različne jetrne bolezni. V Afriki in Aziji nosi do 20 odstotkov
prebivalcev virus hepatitisa B. V teh deželah sveta sta najpomembnejši
jetrni bolezni ciroza in primarni jetrni rak, ki ju povzroči virus.

• Slovenija je po smrtnosti zaradi jetrnih bolezni na četrtem mestu v Evropi.
Višje so uvrščene samo Madžarska, Romunija in Hrvaška.

ZAKAJ SO BOLEZNI JETER VISOKO NA LESTVICI UMRLJIVOSTI:
Za te bolezni je značilno, da se pokažejo zelo pozno, ker so jetra organ
brez živcev, ki bi prevajali bolečino.

• Ta organ je neskončno vzdržljiv, deluje s približno tretjino svojih
zmogljivosti. Napake v delovanju jeter se pokažejo šele, ko je prizadetih
več kot 90 odstotkov celic.

• Bolezni jeter sprva, ko so torej ozdravljive, nimajo nobenih simptomov.
Zato je tudi obiskov zdravnika zaradi jeter razmeroma malo.

KAJ POVZROČA AKUTNO JETRNO ODPOVED?
V enem primeru so odpoved jeter povzročile strupene gobe, konkretno
mušnica. Med povzročitelji so še akutne okužbe z virusom hepatitisa,
zdravila, akutni pojav katere od bolezni metabolizma, pri skoraj polovici
primerov pa natančnega vzroka ne poznamo. Samo letos so že bili trije
primeri akutne odpovedi jeter.

• Za ugotavljanje delovanja jeter so na razpolago številni testi jetrne
funkcije. ( AST, ALT, GAMA GT… )

KAJ NAJBOLJE ŠKODUJE JETROM?
Alkohol, zdravila ter okužbe z virusi hepatitisa B in C. Nevaren je zlasti
zadnji, hepatitis C, ker je bolezen z zelo tihim potekom.Precejšen porast
števila bolnikov se pričakuje čez deset let, saj je veliko okuženih med
mladimi narkomani.

• Največ ljudi si poškoduje jetra z alkoholom, namreč alkohol zaradi
presnove v jetrih poškoduje celice. Te začnejo propadati, nadomešča jih
vezivo, to pa povzroči brazgotinjenje, ki vodi v cirozo. Na koncu jetra
nehajo delovati. Takrat se lahko organ le še zamenja.

PRESADITEV JETER:
Presaditev jeter omogoča zdravljenje bolnikov z nepopravljivo jetrno
odpovedjo. Do tega največkrat pride ob kroničnih boleznih, ki vodijo v
cirozo, kot npr. kronični hepatitis C, alkoholizem, avtoimunski hepatitis idr.

• Redkeje gre za fulminantno jetrno odpoved, kjer se jetra nepopravljivo
okvarijo v nekaj dneh do nekaj tednih.

• Darovalci presadkov so večinoma nedavno umrli zaradi okvare možganov.

KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI?
Varujmo se okužb (hepatitis C in B sta spolno prenosljivi bolezni, zaščita je enaka kot za virus HIV), predvsem pa ne pijmo alkohola in ne pretiravajmo z zdravili, če ni res nujno potrebno!

KAJ JE STEATOZA
• bolezenska sprememba
• moten je promet maščobnih snovi
• kopičenje maščobnih kaplic v celicah
• maščobe presežejo 5% teže organa
• zvišane jetrnih encimov, trigliceridov ali
holesterola

VZROKI ZA NASTANEK
• Debelost
• Alkoholizem
• sladkorna bolezen tipa

MOŽNI VZROKI ZA NASTANEK
• Zdravila in toksini ( alkohol, kortikosteroidi ,
kontracepcija )
• Bolezni (cistična fibroza, galaktozemija,
Wilsonova bolezen)
• Virusne bolezni ( hepatitis C)

ZNAKI
• pritisk pod desnim rebrnim lokom
• utrujenost
• napihovanje
• občasne slabosti
• izguba apetita
• jetra povečana in težja
• gladka površina
• napeta ovojnica in zaobljeni robovi
• jetra so rumene barve

POSLEDICE KOPIČENJA MAŠČOB
• povečano razmerje NADH/NAD+
• deluje inhibitorno na β‐oksidacijo maščobnih kislin in
Krebsov cikel
• povečana sintezo triacilglicerolov
• povečano sproščanje maščobnih kislin
• zmanjšano sproščanje VLDL zaradi okvar citoskeleta
• klinični znak lahko pojavi v obliki hepatomegalije
• povišani serumski koncentraciji bilirubina in alkalne
fosfataze

FAKTORJI ZA POŠKODBE
• acetaldehid,
• pomanjkanje ATP
• povečevanje reaktivnih metabolitov kisika,
• pomanjkanje antioksidantov
• poškodbe zaščitnih encimov
→ glutation peroksidaza,
→ superoksid
→ dismutaza

ALKOHOLNA STEATOZA
• poškodbe jeter pri alkoholikih
odvisne od:
→ prejete doze alkohola
• bolniki bolezni navadno ne
zaznajo
• bolezen se največkrat zazna
šele pri pregledu

POSLEDICE ALKOHOLA
- nabiranje maščob
- posledica inhibicije cikla trikarboksilnih kislin in
oksidacije
- zvišan NADP
- slabšanje stanja
- privede do hepatitisa,
- ciroze jeter.

KOLIČINA ALKOHOLA
• mali vnos alkohola
o lahko pride do steatoze
o spremembe majhne
o govorimo o mikrovezikularnem nabiranju
maščobe
• kronično konzumiranje alkohola
o makrovezikularnega akumuliranja
maščobe v hepatocitih
o premaknitev hepatocitnega jedra iz
sredine proti periferiji celice

DEBELOST
• dolgotrajno povečan dotok
maščob s hrano in iz zalog v
maščobnem tkivu
• normalno nabiranje maščob je
v:
- citoplazmi celic maščobnega
tkiva
- podkožju, potrebušnjici,
retroperitoneju in
mediastinumu

NABIRANJE MAŠČOB
• fiziološko nabiranje maščob kmalu
izgine
• patološko nabiranje :
- ni nujno znak okvare
- lahko je samo preobremenitev celic z
maščobo
• okvarjena celica lahko propade

Jetrna STEATOZA se lahko popolnoma popravi pri
ukinitvi konzumacije alkohola in ob primerni dieti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan