ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

LEDVICE

Ultrazvok se je pri pregledovanju ledvic uveljavil zaradi neinvazivnosti in enostavnosti, predvsem pa, ker zajame skoraj vso možno patologijo in zanj praktično ni omejitev niti kontraindikacij.

Za prikaz pestre zgradbe ledvic, parenhima, sinusa in žil, je najboljša kombinacija konvencionalnega ultrazvoka in barvnega Dopplerja.

Z ultrazvokom so zlahka prepoznavne distopije ledvic, razne anomalije med katerimi je najpogostejša podkvasta ledvica, pa tudi posebnosti, kot so ostanki fetalne lobulacije in Bertinijeve kolumne.

Za normalno velikost ledvic so postavljene meje med 9 cm in 13 cm dolžine, povprečna dolžina pri odraslih pa je okoli 11 cm.

Zmanjšane ledvice so lahko posledica prirojenih anomalij (hipoplastična ledvica), ali pa ledvičnih bolezni (infekcij, ishemije, glomerulonefritisa in vezikouretralnega refluksa, ledvične odpovedi in drugih).
Med bolezni, ki povzročijo zmanjšanje ledvic, atrofijo in brazgotinjenje parenhima ter, često, tudi razširjenje votlega sistema, sodita v prvi vrsti vezikouretralni refluks in kronični pielonefritis.

Ledvice so povečane zaradi akutnih infekcij, sladkorne bolezni, sepse, šoka, obstrukcije sečnih poti, cističnih sprememb in tumorjev.

Pri akutnem generatiziranem pielonefritisu je ledvica največkrat videti normalna ali pa povečana zaradi edema.
Pri fokalnem pielonefritisu so vnetne spremembe v parenhimu omejene na manjša področja.
Z ultrazvokom se lahko prepozna tudi komplikacije vnetja – abscese, ki so lahko v sami ledvici, lahko pa tudi prodrejo v okolno maščevje, skozi Gerotino ovojnico in celo ob M.psoasu navzdol.

Obstrukcija votlega sistema ledvic je pogost problem, ki zahteva hitro diagnosticiranje in razrešitev, da ne pride do nepopravljivih okvar.
Motnja v odtoku urina je lahko akutna ali kronična, delna ali kompletna, enostranska ali obojestranska in se pojavi na vseh nivojih urinarnega trakta.

Pri otrocih so najpogostejši vzrok za odtočne motnje, anomalije, pri odraslih pa kamni, karcinomi sečnega mehurja in prostate, hipertrofija prostate ter pelvični ali retroperitonealni tumorji.
Tudi retroperitonealna fibroza, fibroza in stenoze po operativnih posegih in po radioterapiji so lahko razlogi za oviran odtok iz ledvic.

Najboljša metoda za diagnosticiranje obstrukcije je prav ultrazvok, kajti pri rentgenskih preiskavah so možni zapleti zaradi alergije na kontrastna sredstva.
Pri blagi hidronefrozi so običajno razširjene samo čašice, z napredovanjem se razširi še ledvični meh, pa tudi sečevod, kadar je vzrok za obstrukcijo distalno.
Pri začetni hidronefrozi ledvični parenhim ni spremenjen, pri hudi pa se lahko tudi močno stanjša.

Z Dopplerjem se pri akutni uretralni obstrukciji dokaže zvišanje rezistenčnega indeksa (RI) v prizadeti ledvici v primerjavi z zdravo. Sprememba nastane zaradi povečanja intrarenalnega pritiska, približno 3 ure po nastopu obstrukcije.
Mejna vrednost RI je 0.7. Med ledvicama naj bi se ne razlikoval za več kot 0.1.

Na ultrazvoku se znaki obstrukcije najpogosteje zamenjujejo s parapelvičnimi in drugimi cistami.

Ledvični kamni

Kamni so različne sestave in velikosti, lokalizirani pa so lahko kjerkoli v sečilih – v ledvičnih čašicah ali v ledvičnem mehu, v sečevodu pa tudi v sečnem mehurju.
Na ultrazvoku je zanje značilna akustična senca, ki je pri večjih kamnih jasna, pri majhnih pa dostikrat komaj vidna.

Najtežje je najti kamne v sečevodu, zlasti v njegovem srednjem delu, ki je praviloma prekrit s črevesjem in zato slabo dostopen ultrazvoku.
Kamne, ki ležijo na pielouretralnem prehodu ali v pelvinem delu sečevoda, pred polnim sečnim mehurjem, ki predstavlja akustično okno, je lažje najti.

Kalcinacije v ledvičnem parenhimu ali v stenah ledvičnih arterij ter papilarna nekroza so spremembe, ki se jih pri ultrazvočnem pregledu največkrat zamenja s kamni.

Ledvične ciste

Enostavne ledvične ciste so obdane z epitelijem in so lokalizirane v ledvični skorji ali pa se bočijo iz ledvice. Največkrat ne predstavljajo ne diagnostičnega ne kliničnega problema. Samo kadar so velike in dajejo klinične znake, se jih izprazni in sklerozira z absolutnim alkoholom, vendar šele, ko se dokaže, da nimajo povezave z votlim sistemom ledvice.

Atipične ciste imajo zadebeljene stene, pregrade, gosto vsebino ali solidne dele, tako da često zahtevajo nadaljno diagnostično obdelavo, navadno CT ali diagnostično punkcijo z aspiracijo vsebine.

Parapelvične ciste niso prave ledvične ciste in so limfatičnega izvora.
Lokalizirane so v ledvičnem sinusu in se jih, včasih, zmotno zamenja za razširjen votli sistem.

Policističnih bolezni ledvic je več, pri vseh pa so, v običajno povečanih ledvicah, nanizane ciste različnih velikosti.
Obenem se ciste najde tudi v jetrih, redkeje pa v trebušni slinavki in vranici.


Tumorji ledvic

Ker je ultrazvočna preiskava trebuha postala že skoraj rutinska, se vse pogosteje odkrije še asimptomatske, majhne ledvične tumorje (velikosti pod 3 cm), za katere je težko zanesljivo reči, ali so benigni ali maligni, ker so si solidne lezije v ledvicah zelo podobne.
Za večino solidnih tumorjev velja, da so maligni, dokler se ne dokaže nasprotnega.

Najpogostejši primarni malignom ledvice, pri odraslih, je ledvični karcinom.

Edina izjema med solidnimi masami v ledvici je hiperehogeni angiomiolipom, ki je tako tipičen, da ga je mogoče, že ob odkritju, z veliko gotovostjo, prepoznati kot benignega in se ga zato samo redno kontrolira z ultrazvokom.

Pri malignih tumorjih se da z ultrazvokom oceniti, do kam se je proces iz ledvice razširil, išče pa se tudi zasevke v jetrih in v retroperitonealnih bezgavkah ter tumorske trombe v venah. Podatki so namreč izjemno pomembni pri načrtovanju kirurškega posega in zdravljenja.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Ledvična odpoved

Kaj so ledvice in njihova funkcija?

Ljudje imamo dve ledvici, ki ležita ledveno pod rebri ob hrbtenici. Vsaka ledvica je velika približno kot stisnjena človeška pest in je fižolaste oblike. Po človeškem telesu kroži približno 5 litrov krvi. Ledvice to količino v enem dnevu prefiltrirajo in očistijo kar 40-krat. To pomeni skupno 200 litrov, kar je količina, s katero bi lahko napolnili 200 steklenic ali 20 veder!

Ledvice s sečem iz krvi odstranjujejo odpadne snovi in odvečno vodo. So življenjsko pomemben organ, ki natančno uravnava vodno ravnovesje in ravnovesje kalija, natrija in drugih snovi v telesu.V njih nastajajo pomembni hormoni, ki spodbujajo kostni mozeg k tvorbi rdečih krvnih celic, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri ohranjanju zdravih kosti.

Odpoved ledvic

Lahko pride do dveh različnih odpovedi ledvic. Akutna odpoved nastane v kratkem časovnem obdobju in je v veliko primerih ozdravljiva. Kronična odpoved ledvic nastaja skozi daljše časovno obdobje in je ob končni odpovedi neozdravljiva.

Kronična odpoved ledvic je tiha bolezen in je pogosto ne opazimo, saj nič ne boli. Vendar prizadene mnogo več ljudi, kot si mislimo: eden od desetih odraslih na svetu ima okvarjeno delovanje ledvic. Pri vseh bolnikih kronična ledvična bolezen ne privede do popolne odpovedi ledvičnega delovanja, kadar pa se to le zgodi, se morajo ti zdraviti z dializo ali pa potrebujejo presaditev ledvice. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo tveganje za zgodnjo smrt zaradi srčnega infarkta in možganske kapi v povprečju 10-krat večje kot pri zdravih ljudeh.

Kronično ledvično bolezen je mogoče dovolj zgodaj in zlahka prepoznati, z zdravili in spremembo življenskega sloga pa lahko pešanje ledvic upočasnimo ali celo ustavimo. Pozorni morajo biti predvsem ljudje s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, prekomerno telesno težo, kadilci, starejši od 60 let ter tisti, ki imajo dedne ledvične bolezni v družini.

Kako ugotovimo kronično ledvično bolezen?

Ugotovimo jo s preprostimi laboratorijskimi preiskavami, ki jih naredimo v zelo majhnem vzorcu krvi in seča. V krvi določamo koncentracijo kreatinina na podlagi katerega lahko izračunamo ledvično delovanje. V seču pa ugotavljamo prisotnost rdečih krvničk in beljakovin, ki sta glavna znanilca ledvične okvare.

Kakšne so posledice kronične ledvične bolezni?

Najhujša posledica je slabšanje ledvičnega delovanja, ki povzroči popolno odpoved ledvic. Odpadne snovi, ki nastajajo med presnovo in se sicer izločajo skozi ledvice, bi se hitro nakopičile v telesu in povzročile smrt.
Druga huda posledica je prezgodnja smrt zaradi pridruženih srčno-žilnih bolezni. Tveganje za smrt zaradi srčno – žilnih bolezni je pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo 10 krat večje kot pri bolnikih, ki imajo zdrave ledvice.
Pomembna zapleta napredovale kronične ledvične bolezni sta tudi slabokrvnost in bolezen kosti, ki ju lahko uspešno zdravimo.

Kaj povzroča kronično odpoved ledvic?

Najpogostejši vzroki kronične ledvične bolezni v 21. stoletju so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami, ki sta tudi najpogostejša vzroka srčno-žilnih bolezni. Večje tveganje imajo starejši nad 65 let, moški, kadilci, osebe s prekomerno telesno težo in tisti z zgodovino ledvične bolezni v družini. Med bolniki pa tisti s sladkorno boleznijo, nezdravljenim visokim krvnim tlakom, aterosklerozo, in dolgotrajnimi srčnimi in žilnimi boleznimi.

Bolezen ledvic zaradi zlorabe analgetičnih zdravil (analgetična nefropatija)

Analgetična nefropatija je kronična bolezen ledvic, ki nastane zaradi zlorabe analgetičnih zdravil. Zloraba zdravil pomeni, da bolnik jemlje zdravilo po lastni presoji ali pa v prevelikih odmerkih. Zdravila proti bolečinam (analgetiki), ki so najpogostejši vzrok nastanka analgetične bolezni ledvic, so kombinirani analgetiki npr. fenacetin in njegovi produkti, acetilsalicilna kislina, kafetin, v zadnjih letih pa tudi nesteroidni antirevmatiki. Nastanek bolezni je odvisen od celokupne količine zaužitih zdravil. Za okvaro ledvic je nevarna skupna količina zaužitih kombiniranih analgetikov od 0,5 do 1 g, kar pomeni približno 4 tbl. dnevno tri leta.

Zdravljenje oseb z odpovedjo ledvic

Možnosti zdravljenja so nadomestne metode: čiščenje krvi z umetno ledvico, tako imenovano trebušno dializo ali presaditev ledvice. Na svetu se zaradi popolne odpovedi ledvičnega delovanja zdravi več kot 1,5 milijona ljudi. V Sloveniji imajo možnost zdravljenja vsi bolniki, ki tako zdravljenje potrebujejo.

Kaj lahko naredimo sami za zdrave ledvice?

Najpomembneje je, da se zavedamo možnosti ledvične bolezni tudi v primeru, ko nimamo nikakršnih težav. Bolezni ledvic pogosto potekajo tiho, brez znamenj. Tudi pri ledvičnih boleznih je pomembno izboljšanje življenjskih navad; prenehanje kajenja, zmanjšanje prevelike telesne mase, omejitev vnosa soli na 5g dnevno, uravnotežena redna prehrana in redna telesna dejavnost.
Bolnikovo aktivno sodelovanje pri zdravljenju ugotovljene kronične ledvične bolezni je ključno za uspešen potek zdravljenja. To pomeni upoštevanje navodil in priporočil svojega zdravnika, redno jemanje predpisanih zdravil. Tako je možno doseči cilj zdravljenja kronične ledvične bolezni - to je upočasnitev slabšanja ledvične funkcije in zmanjšanje možnosti okvar drugih organov (srce, žile, kosti, osrednji živčni sistem).
Najpomembnejši ukrepi zdravljenja so vzdrževanje normalnega krvnega tlaka, ustrezne ravni krvnega sladkorja in holesterola, preprečevanje bolezni kosti in zdravljenje anemije. Ledvice so del srčno-žilnega sistema zato velja preprosto splošno pravilo: vse, kar je koristno za srce, torej za srčno-žilni sistem, je koristno tudi za ledvice.

Pripravil: Igor Klinc, mag.farm.




_________________
Lep pozdrav
Marjan