ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

pripravil asist. mag. Boštjan Mlakar, dr. med.,
specialist abdominalne kirurgije

1. Uvod
2. Patogeneza GERB
3. Konzervativno zdravljenje GERB
4. Kirurško zdravljenje GERB
5. Kandidati za antirefluksni poseg

1. Uvod

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) postaja v razvitem svetu v zadnjih dveh desetletjih vse pogostejša in pomembnejša bolezen, ki prizadene okrog 10% prebivalstva.
Približno 40% odraslih navaja zgago kot vodilni simptom vsaj enkrat na mesec.

Diagnozo lahko postavimo ambulantno na osnovi bolnikove anamneze.

Postavimo štiri vprašanja:

Ali ima bolnik pogosto neprijeten občutek za prsnico?
Je ta občutek povezan s pekočim tiščanjem za prsnico?
Je imel v zadnjem tednu težave štiri dni ali več?
Težave po antacidih (Rupurut) popustijo?
Pritrdilni odgovori na vsa vprašanja napovedujejo 85% verjetnost GERB.

Tipična simptoma GERB sta zgaga (pekoč občutek ali bolečina za prsnico, ki se širi navzgor v vrat) in regurgitacija (vračanje grenke ali kisle želodčne vsebine v žrelo).

Po opravljeni gastroezofagoskopiji bolnika razvrstimo v eno od dveh skupin, ločimo namreč dve obliki GERB-a:

refluksni ezofagitis, če ugotovimo vnetje sluznice požiralnika (pri eni tretjini bolnikov s simptomi GERB);
endoskopsko negativni GERB oz. neerozivno refluksno bolezen, kadar ne najdemo sprememb na sluznici (poškodovani so samo intercelularni stiki, s tem se poveča permeabilnost sluznice za vodikove ione, ki tako dosežejo živčne končiče pod epitelom).

2. Patogeneza GERB

Vzroki za nastanek GERB:


a) Oslabljena antirefluksna ovira v področju gastroezofagealnega spoja (prehod požiralnika v želodec)

spodnji ezofagealni-požiralnikov sfinkter (je 3 - 4 cm dolg del gladke mišice v področju gastroezofagealnega prehoda, ki vzdržuje višji tlak v tem predelu v primerjavi z tlakom v želodcu in spodnjem delu požiralnika, del sfinktra je pod diafragmo-prepono in je zelo pomemben pri prehodnem zvišanju znotrajtrebušnega tlaka pri kašlju, kihanju, dvigovanju bremen, saj se takrat refleksno skrči in prepreči zatekanje v požiralnik)
kraki prepone (med vdihom kraki prepone povečajo tlak v spodnjem ezofagealnem sfinktru)
prehodna sprostitev spodnjega ezofagealnega sfinktra (pri zdravih ljudeh se pojavi 2-6 krat v eni uri, pri bolnikih z GERB pa se pojavlja pogosteje in traja dalj časa, najpogosteje se pojavi pri razširitvi želodca po obroku hrane, pri nezaznavnih požiranjih in prisotnosti maščobe v dvanajstniku)
hiatalna hernija-kila v preponi (spodnji ezofagealni sfinkter se pomakne navzgor v prsni koš, zato se možnost refluksa poveča predvsem pri zvišanem tlaku v trebuhu
b) podaljšano čiščenje požiralnika

c) zmanjšana odpornost želodčne sluznice

d) želodčni vzroki:

čezmerno izločanje želodčne sluznice
počasno praznjenje želodca
razširjen želodec
prevelik duodenogastrični refluks
e) zunanji vzroki:

mastna hrana (upočasni praznenje želodca, sproži večje število prehodnih sprostitev sfinktra)
kajenje (zmanjša izločanje sline in tako oslabi čiščenje požiralnika)
zdravila (nitrati, antiholinergiki, beta blokatorji,, kalcijevi antagonisti,.)


3. Konzervativno zdravljenje GERB

Pri blagih težavah običajno bolniki ne iščejo zdravniške pomoči, odločajo se za samozdravljenje z spremembo načina življenja in zdravili v prosti prodaji. Bolniki z zmerno in hudo obliko GERB praviloma poiščejo zdravniško pomoč.

Ukrepi za spremembo načina življenja:

dvignjeno vzglavje
dieta: odsvetujemo maščobe, čokolado, orehe, začimbe, kavo, alkohol, pomarančni sok,.
odsvetujemo ležanje 3-4 ure po obroku
zmanjšaanje prevelike telesne mase
opustitev kajenja
izogibanje oprijetim oblačilom
po posvetu z zdravnikom zamenjamo nekatera zdravila (beta blokatorji, nitrati, kalcijevi antagonisti, antiholinergiki, teofilin)
Zdravila

Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju GERB-a, zmanjšajo izločanje želodčne kisline ali pa jo nevtralizirajo.

Antacidi so zdravila, ki nevtralizirajo že izločeno kislino. Njihov učinek je prehoden in traja le nekja ur, zato ga je potrebno zaužiti pogosto. Antacidi so uspešni le pri blagih oblikah GERB.

Blokatorji H2 zavirajo izločanje kisline s kompetitivno inhibicijo receptorjev H2 na parietalni celici. Učinek blokatorjev H2 se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa (6-12 ur). Pri zdravljenju z blokatorji H2 se lahko razvije toleranca, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja. Običajni odmerek je 300 mg zvečer ali 150 mg 2 krat dnevno.

Zaviralci protonske črpalke so zdravila, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline in so pri zdravljenju GERB najuspešnejši. Zaviranje izločanja želodčne kisline je močnejše in dolgotrajnejše kot pri blokatorjih H2. Poleg tega zaviralci protonske črpalke dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) takorekoč ves dan. Pri bolnikih, ki jim z ezofagoskopijo ugotovimo refluksni ezofagitis višje stopnje so zaviralci protonske črpalke edino zdravilo, ki uspešno odpravi težave in omogoči celjenje sluznice požiralnika. Sluznica požiralnika se regenerira počasneje kot duodenogastrična, zato mora biti zdravljenje tudi daljše.


4. Kirurško zdravljenje GERB

Kirurško zdravimo le redke bolnike z GERB. Kandidati za kirurško zdravljenje so mlajši bolniki, ki morajo stalno jemati zdravila, tisti, pri katerih zdravljenje z zdravili ni uspešno, in oni z zapleti zaradi čezmernega gastroezofagealnega refluksa.

Antirefluksni kirurški posegi

Pri nekaterih bolnikih po dolgotrajnem zdravljenju z zdravili bolezen tako napreduje, da se pojavijo funkcionalne in anatomske spremembe na požiralniku. Najpogostejše so to motnje požiralnikove motilitete, skrajšanje požiralnika, zožitev in Barrettova metaplazija sluznice. Cilj operacije ni samo zdravljenje zapletov GERB, ampak tudi preprečevanje nastanka zapletov. Vprašanje je, kdaj je čas za antirefluksni poseg in kdaj vztrajanje pri kroničnem zdravljenju z zdravili ni več smiselno, saj lahko čez čas povzroči veliko težav in tudi smrtno ogrozi bolnika. Znano je, da so antirefluksni posegi pri GERB v končnem stadiju, to je, ko ima bolnik že zaplet, v večjem odstotku neuspešni kakor pri začetku bolezni. Antirefluksni poseg lahko naredimo skozi trebuh ali prsni koš. Odločitev je odvisna od bolnikovega stanja in dolžine požiralnika. Skozi trebuh lahko operiramo klasično ali laparaskopsko. Poseg je vedno enak - plastika hiatusa in fundoplikacija.


5. Kandidati za antirefluksni poseg

Osnovna motnja pri GERB je zmanjšan tlak v spodnjem ezofagalnem sfinktru. Z zdravili ne moremo vplivati na tonus sfinktra, ampak samo zmanjšamo kislost želodčne vsebine, pri tem pa gastroezofagealni refluks ostane. Zdravljenje GERB z zdravili je zato simptomatično, operacijsko zdravljenje pa je kurativno. Z operacijo zvečamo tlak v spodnjem ezofagalnem sfinktru, ga podaljšamo, podaljšamo tudi abdominalni del požiralnika.

Indikacije za antirefluksni poseg so:

Ponovitev simptomov po prenehanju zdravljenja ali pri zmanjšanju odmerka blokatorja protonske črpalke. Kirurško zdravljenje je učinkovito, dolgoročno cenejše od zdravil in izboljša kakovost bolnikovega življenja. Alternativa je seveda tudi nadaljevanje zdravljenja z velikimi odmerki inhibitorja protonske črpalke.
Zdravljenje z zdravili ni učinkovito. Pri teh bolnikih simptomi in ezofagitis vztrajajo kljub velikim odmerkom zaviralca protonske črpalke.
Zapleti GERB. To so bolniki, ki imajo kljub zdravljenju z zdravili perzistentni ezofagitis hude sttopnje, ulkus, benigno zožitev požiralnika zaradi vnetja, krvavitve iz vnetega požiralnika ali iz sluznice herniiranega želodca.
Odklanjanje zdravljenja z zdravili.
Bolniki s pljučnimi in laringealnimi kliničnimi znamenji refluksa.
Barettov požiralnik kot zaplet GERB je relativna indikacija za antirefluksni poseg, saj ni dokončno dokazano izboljšanje metaplastičnih sprememb na sluznici.

[marjan]

Kašelj

Kašelj je varovalno refleksno dejanje, ki ga telo uporabi, ko so dihalne poti vzdražene ali zamašene. Namen kašlja je očistiti dihalne poti, da bi se lahko nadaljevalo normalno dihanje. Večino kašlja, ki ga obravnavamo v lekarnah, povzročijo virusne okužbe gornjih dihalnih poti. Pogosto je pridružen drugim prehladnim simptomom. Na voljo ni trdnih dokazov, ki bi opravičevali rabo zdravil, ki naj bi pomirila kašelj ali olajšala izkašljevanje, a nekateri bolniki pravijo, da so jim tovrstna zdravila v pomoč.

Katera dejstva je treba upoštevati?
Treba je upoštevati starost bolnika, trajanje kašlja, naravo kašlja, pridružene simptome, druge bolezni in druga zdravila.

Trajanje
Zvečine kašelj mine sam od sebe v nekaj dneh bodisi z zdravljenjem bodisi brez njega. Na splošno velja, naj bi stopili k zdravniku, če kašelj traja več kot dva tedna brez izboljšanja.

Narava kašlja
Po naravi je kašelj produktiven ali neproduktiven. Značilni so kašelj pri tuberkulozi, krupu in oslovski kašelj.

Neproduktiven (suh, dražeč ali nedražeč). Pri neproduktivnem kašlju ni izločka. Virusna okužba ponavadi povzroči takšen kašelj. Ponavadi se tudi sam omeji.
Produktiven kašelj (z izločkom, ki zastaja v prsih, ali z izmečkom). Sluz v dihalnih poteh normalno nastaja, le čezmerni izločki sluzi pa privedejo do kašljanja. Vzdražene dihalne poti lahko povzročijo čezmerno sluz, denimo zaradi okužbe, alergije ali ko migetalčni epitelij ne opravlja dobro svoje naloge. Zadnje je res pri kadilcih. Obarvana sluz kaže na okužbo v prsih, kot sta bronhitis in pnevmonija, in zahteva napotitev bolnika k zdravniku. V teh primerih se izmeček opiše kot zelena, rumena ali rjasto rjavo obarvana sluz. Včasih je v izmečku navzoča kri (hemoptiza), ki obarva sluz rožnato ali temno rdeče. Kri lahko kaže na manjšo težavo, kot je, denimo, če poči kakšna žilica pri divjem kašljanju med akutno okužbo. Ker pa lahko opozarja tudi na resnejše težave, je razlog za napotitev k zdravniku. Pri srčni napaki in okvarjeni mitralni zaklopki se včasih opiše izloček kot rožnat ali svetlo rdeč in penast. Pritrdilni simptomi za to bolezen so težka sapa (posebno ponoči) in otečeni gležnji.
Tuberkuloza. Še do nedavna se je obravnavala kot bolezen preteklih dob, a se spet vrača v ekonomsko razvit svet, še več, tudi v obliki na zdravila odpornih sevov. Klasični simptomi so kronični kašelj s krvjo v izmečku, ki sta mu pridružena kronična vročina in potenje čez noč. Tuberkuloza je sicer bolezen revščine in se najpogosteje pojavi v zapostavljenih skupnostih. Vendar je dejavnik tveganja tudi pri bolnikih, ne glede na ekonomski položaj, ki imajo oslabljen imunski sestav, denimo tisti, okuženi z virusom HIV.
Krup. Zvečine se pojavlja pri otrocih. Kašelj je podoben laježu. Pojavi se kakšen dan po pojavu prehladu podobnih simptomov. Pogosto se mu pridružijo težko dihanje ter sikajoči in piskajoči šumi pri vdihu (stridor).
Oslovski kašelj. Začne se s prehladnimi simptomi, a postane značilen šele, ko bolezen napreduje. Tedaj napadu krčevitega kašlja sledi nenaden globok vdih z značilnim spremljajočim zvokom, podobnim oslovskemu riganju. Pri dojenčku povzroči občasne premore v dihanju. Napadi kašlja preprečijo normalno dihanje in sopenje je brezupen poskus, kako priti do sape. Treba je stopiti k zdravniku.

Pridruženi simptomi
Prehlad, boleče žrelo in nahod so lahko pridruženi simptomi h kašlju. Pogosti sta povišana temperatura in mišična bolečina. Kašelj v takšnih okoliščinah je običajen pri virusnih okužbah in se pozdravi sam. Tudi postnazalno zatekanje, pogosto zaradi vnetja sinusov, je lahko vzrok kašlja. Bolečina v prsih, kratka sapa ali piskanje so razlog za napotitev k zdravniku.

Druge bolezni
Nekatera zdravila za zdravljenje kašlja niso primerna za sladkorne in srčne bolnike ter bolnike s hipertenzijo.
Kronični bronhitis. Samozdravljenje je upravičeno le po končanem zdravljenju z antibiotiki pri zdravniku.
Astma. Ponavljajoč se kašelj ponoči kaže na astmo, posebno še pri otrocih, in zahteva napotitev k zdravniku. Astma se lahko včasih kaže s kroničnim kašljem brez piskanja. Nanjo je dobro pomisliti pri ljudeh s kožno alergijo in alergičnim nahodom. Takšni ljudje so bolj nagnjeni h kašlju, potem ko so glavne težave pri okužbi gornjih dihalnih poti že mimo.
Srčnožilne bolezni. Kašljanje je lahko simptom srčnega popuščanja. Bolniki s srčnimi boleznimi, ki jih pesti vztrajen kašelj, naj stopijo k zdravniku.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Najznačilnejša simptoma te bolezni sta zgaga in zatekanje tekočine iz želodca nazaj v žrelo ali usta. Včasih jo spremljajo tudi simptomi zunaj požiralnika, med njimi je tudi kašelj. Včasih najznačilnejša simptoma manjkata in je kašelj edini simptom.
Kajenje. Kajenje sproži kašelj, ker draži pljuča. Eden od treh kroničnih kadilcev utrpi težave kroničnega kašlja. Vztrajen in ponavljajoč kašelj je dovolj nazorno opozorilo, da je treba opustiti kajenje. Po nekaj prvih dneh brez tobaka se lahko kašljanje okrepi, ker se migetalčni epitelij opomore in spet učinkovito opravlja čiščenje dihalnih poti. Kadilci naj bodo pozorni na vsako spremembo v naravi kašlja, ker lahko opozarja na razvoj resne bolezni.

Druga zdravila
Razumno je, da bolnik preveri skladnost zdravil, ki jih že jemlje, s tistimi, ki jih želi uporabiti za zdravljenje kašlja. Neželen vpliv med zdravili je namreč mogoč ne glede na to, ali so bila ta predpisana na recept ali so se kupila brez recepta, jih je posodil znanec ali so se odkrila v hišni lekarni. Preveriti je tudi treba, ali naj zdravilo pomirja kašelj ali olajša izkašljevanje, ker si oba namena nasprotujeta. Če ne pomaga nobeno zdravilo, sicer ustrezno za zdravljenje kašlja, je priporočljivo stopiti k zdravniku.

Zaviralci encima angiotenzinske konvertaze (ACE). Kronični kašelj se lahko pojavi pri bolnikih, ki jemljejo ACE-zaviralce, s katerimi se običajno zdravi zvišan krvni tlak. Kašelj se lahko pojavi po nekaj dneh po začetku zdravljenja, čez nekaj tednov, nekaj mesecev in celo čez leta. Zdravilo ima zamenjavo, zato je v takšnem primeru treba stopiti k zdravniku.

K zdravniku naj nas napotijo tale dejstva:

kašelj, ki vztraja dva tedna ali več in ne kaže izboljšanja,
izmeček, ki je rumen, zelen, rjasto rjav ali krvav,
bolečina v prsih,
kratka sapa,
piskanje v prsih,
oslovski kašelj ali krup,
ponavljajoč kašelj ponoči,
osumljen neželen učinek zdravila
in neuspešno samozdravljenje.
O dvomljivih stvareh pri samozdravljenju se je dobro posvetovati s farmacevtom.

Avtor: Janez Špringer, mag.farm.

LP

[marjan]

Zgaga in refluksna bolezen požiralnika

Zgaga je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Danes naj bi imel težave z zgago vsak deseti človek, enkrat na leto pa se z njimi sreča več kot polovica ljudi. Težave so pogostejše pri moških kot pri ženskah. Med nosečnostjo je zgaga zelo pogosta, a prehodna težava. Pogosto ponavljanje zgage ponavadi kaže na razvoj refluksne bolezni požiralnika oziroma gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB).

Zgago lahko spremljajo še: kisel ali grenek okus, zadah, vračanje hrane v usta, bruhanje, pekoč jezik in razjede v ustih.
Refluksna bolezen požiralnika spada med pogostejše zdravstvene tegobe sodobnega časa, število na novo odkritih bolnikov pa hitro narašča. Zanjo je značilno vračanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik. Številne raziskave kažejo, da je bolnikov s to boleznijo vedno več, medtem ko število obolelih z ulkusno boleznijo upada.

Refluksna bolezen požiralnika je kronična bolezen, zaradi katere bolniki prihajajo k zdravniku tudi večkrat na leto, težavnostna stopnja bolezni pa se večinoma ne spremeni. Razvijejo se vnetne spremembe sluznice požiralnika, ki so različnih stopenj. Zaradi dolgotrajnega refluksa in dražečega učinka na požiralnik lahko pride do spremembe epitelija v spodnjem delu požiralnika. Tako spremembo imenujemo Barrettov požiralnik. Spremembe odkrijemo vsaj pri 10 % bolnikov s hudim refluksnim ezofagitisom, ti bolniki pa imajo tudi hujše težave. Zgodnje odkrivanje Barrettovega požiralnika je pomembno tudi zaradi možnosti nastanka raka, ki se lahko pojavi kot posledica teh sprememb.

Vzroki zgage

nenormalna motorika požiralnika
vračanje želodčne vsebine v požiralnik
neposredno draženje požiralnika
Težave lahko poslašajo nekatera živila in pijače (npr. paradižnik, čebula, česen, por, sokovi iz južnega sadja, pijače s kofeinom in gazirane pijače, pepermint, čokalada in žvečilni gumi).

Ali ste vedeli?

Glavni vzrok vračanja hrane v požiralnik je oslabljeno delovanje spodnje požiralnikove ožine, katerega gladkomišični zažemek med potovanjem hrane ne deluje pravilno.
Hrana se normalno vrača v požiralnik največ pet minut po obroku. To je običajni ali fiziološki refluks.
Vloga okužbe z bakterijo Helicobacter pylori pri refluksni bolezni požiralnika še ni jasna. Nekateri raziskovalci so dokazali, da uspešno zdravljenje okužbe pri bolnikih z ulkusno boleznijo povzroči poslabšanje simptomov refluksne bolezni.
Hripavost, kronični kašelj in astmi podobne težave ter okvarjeno zobovje so lahko posledica kroničnega vračanja hrane v ustno votlino.
Skozi odprtino v trebušni preponi lahko del želodca zdrkne iz trebušne votline v prsni koš. Pojav se imenuje požiralnikova kila ali hiatalna hernija. Stanje ni nujno povezano z refluksom, saj je lahko požiralnikov zažemek nespremenjen, le da se nahaja v prsnem košu.
Kako si lahko pomagate sami?

Spremenite prehranjevalne navade! Jejte manj mastno in začinjeno hrano, izogibajte pa se tudi živil, ki napenjajo (npr. stročnice, zelje).
Opustite kajenje, pitje kave in alkoholnih pijač.
Skrbite za primerno telesno težo.
Pripravite si manjše obroke, zadnjega pojejte vsaj 3 do 4 ure pred spanjem.
Če imate težave pred spanjem, si privzdignite vzglavje, tako da bo glava višje od trupa.
Nosite udobna, ne pretesna oblačila in ne zategujte pasov, da bi poudarili vitkost.
Ne sklanjajte se, če ni potrebno, in ne dvigujte težkih bremen.
Težave si lahko olajšate z antacidi in z majhnimi odmerki zaviralcev histaminskih receptorjev H2.
Nujno obiščite zdravnika

če so težave pogoste in jih kljub spremenjenemu načinu življenja in samozdravljenju z antacidi ne odpravite
Preiskave

Refluksno bolezen požiralnika potrdimo z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Gastroskopijo uporabimo, kadar ima bolnik težave dalj časa ali kadar se telo na zdravljenje slabo odzove.

Zdravljenje

Zdravnik predpiše zdravljenje na osnovi endoskopsko opredeljene bolezni. Endoskopsko preiskavo naredi pri vseh bolnikih, tudi pri mlajših, čeprav je pri njih verjetnost za razvoj raka manjša.

LP

[marjan]

Razjeda na želodcu ali dvanajstniku ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori

V Sloveniji se zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku vsako leto zdravi približno 2500 ljudi. Moški zbolijo kar dvakrat pogosteje kot ženske.

Težave, ki jih bolnik najpogosteje občuti, so:

topa, stalna bolečina v trebuhu,
napihnjenost, polnost,
pekoč občutek v žlički,
spahovanje,
izguba apetita in hujšanje.
Vzroki razjede na želodcu in dvanajstniku

Kar pri 90 % bolnikov so vzrok nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak) ali pa bakterija Helicobacter pylori.
Nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak).
Drugi dejavniki tveganja: starost nad 60 let, želodčne težave v preteklosti, krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov in jemanje zdravil proti strjevanju krvi.
Ali ste vedeli?

Razjede na želodcu in dvanajstniku lahko razlikujemo glede na časovni razmik od obroka do pojava bolečine, vendar tako razlikovanje ni popolnoma zanesljivo. Razjede na želodcu pogosteje bolijo takoj po obroku, medtem ko razjede na dvanajstniku bolijo kasneje.
Pomen bakterije Helicobacter pylori za nastanek razjed je znan šele od zgodnjih osemdesetih let.
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostejša kronična okužba na svetu.
Število novih obolenj se v zadnjem času zmanjšuje.
Sokovi z dodatkom limone lahko povzročijo v trebuhu neprijeten občutek, podoben kot pri težavah z razjedo.
Mleko poveča izločanje želodčne kisline, vendar pa nekaterim bolnikom blaži težave.
Kako si lahko pomagate sami?

Živite zdravo, z veliko gibanja in čim manj stresa, ohranjajte primerno telesno težo, opustite razvade, kot so kajenje, pitje kave in alkohola.
Skrbite za redno in uravnoteženo prehrano. Počasi jejte majhne grižljaje in vsak grižljaj dobro prežvečite.
Težave lahko lajšate z zdravili za samozdravljenje (z antacidi ali pa z zaviralci histaminskih receptorjev H2).
Zdravil proti vnetju in bolečini ne jemljite prepogosto, saj škodujejo sluznici prebavil.
Redno opazujte blato, saj ni nujno, da krvavitev iz razjede vedno spremlja bolečina.
Nujno obiščite zdravnika

če opazite črno blato
Preiskave

Najpomembnejša preiskava za potrjevanje želodčnih razjed je endoskopska preiskava, znana pod imenom gastroskopija. Z njo pregledujejo tudi požiralnik in dvanajstnik. Danes uporabljajo upogljive aparate, opremljene z videosistemi, sliko pa je možno spremljati na zaslonu.

Zanesljivi metodi za dokazovanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori sta tudi hitri ureazni test, znan pod imenom HUT, in odkrivanje bakterije z mikroskopom v drobcih želodčne sluznice. Prisotnost bakterije Helicobacter pylori lahko dokažemo tudi s posebnim dihalnim testom in dokazovanjem delcev bakterije v blatu.


Kdaj je gastroskopija nujna?

Pri bolnikih, ki imajo težave prvič.
Po 45. letu, ko je verjetnost za nastanek raka prebavil večja.
Če se kot posledici krvavitve iz prebavil pojavita črno blato in bruhanje krvi.
Zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav in vzrokov za nastanek razjed.
Kratkotrajno in prehodno izboljšanje lahko dosežemo z antacidi, ki nevtralizirajo kislino. Učinkovitejši so zaviralci histaminskih receptorjev H2 in zaviralci protonske črpalke, ki vplivajo na količino izločene želodčne kisline (ranitidin, omeprazol).

Če zdravnik z gastroskopijo potrdi razjede na želodcu ali dvanajstniku, ponavadi predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki jemljejo do 4 tedne.

Če dokaže prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu, predpiše še antibiotike. Najpogostejši kombinaciji sta metronidazol in klaritromicin ali amoksicilin in klaritromicin. Antibiotično zdravljenje traja 7 do 10 dni. Ob ponovnih oziroma kroničnih težavah zdravnik predpiše zaviralce histaminskih receptorjev H2.

lp

[juli]

ooh groza je met GERB! jz se ze 5 let zdravm. zdej se intenzivno zdravm samo z nexiumom pa morm rect da pomaga. 20mg zutri, zvecer ze vec kot dve leti. mev sm ze napotnico k torkalnemu kirurgu. pa sm si premislu. ne zard kirurgov da bi bli ne sposobni al kj tazga... ker rajsi mam cav zelodec pa cev poziravnik pa tut ce se 10 let zdravm z nexiumom. vem pa da tudi tablete niso tako nedolzne. nc to sm mev za pripomnt. upam da nism izpadu cuden.
lp
_________________
juli

[marjan]

[loli*]

pozdravljeni!
pred kratkim so tudi pri meni odkrili to gastroezofagelno refluksno bolezen ter vnetje zelodca! ceprav se ze 3 tedne zdravim z zdravili (inhibitor protonska črpalka), ne obcutim nobene izboljsave. predpisali so mi tudi dieto (nic mastne, zacinjene hrane, paradiznikov, cokolade in oresckov, alkohola, gaziranih pijac, kave in pravih cajev). Zanima me kaj pravzaprav sploh lahko jem? glede na to da naj bi to bila ena najbolj razsirjena bolezen prebavil, je od nje zelo malo podatkov. vsaj kar se tice diet in podobnega.
zahvaljujem se vam za odgovor!

[marjan]

[loli*]

ponovno pozdravljeni!
ker se tezave kar niso izboljšale so me napotili na ph-metrijo. zanima me kako to poteka in ali je potrebno ostati v bolnici?
hvala za vas odgovor
lp

[marjan]

Spoštovani !


Po otolaringološki in pulmološki obdelavi izvedejo 3-mesečni terapevtski test z omeprazolom v odmerku 2 krat 20 – 40 mg na dan pred obroki. Če v treh mesecih ni odziva, je bolnika potrebno usmeriti na 24-urno pH-metrijo.

Štiriindvajseturna pH-metrija je diagnostični test, ki pomaga pri potrditvi, oziroma izključitvi GERB. Preiskave se poslužijo zdravniki, kadar ima bolnik hude in tipične težave, ki vztrajajo kljub zdravljenju, kadar so bolnikove težave neznačilne, oziroma pred operativnim zdravljenjem bolezni.
Pri bolnikih z neerozivno refluksno boleznijo, oziroma pri tistih s simptomatskim refluksnim ezofagitisom, ima 24-urna pH-metrija visoko senzitivnost in specifičnost (70 – 96 %), vendar so lažno pozitivni, oziroma lažno negativni rezultati kljub temu možni.

Endoskopske preiskave uporabljajo, kadar želijo ugotoviti spremembe na sluznici požiralnika. Pri ugotavljanju patološkega refluksa so endoskopske preiskave premalo senzitivne.

pH-metrija je merjenje kislosti in jo običajno opravijo v požiralniku. Sondo uvedejo skozi nos v požiralnik nad spodnjo mišico zapiralko. Običajno pH merijo 24 ur, vrednosti elektronsko zapisuje pH meter, ki ga bolnik nosi za pasom.

Pomeni, da morete bit 24 ur najmanj v bolnišnici.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[loli*]

Ponovno lepo pozdravljeni.
Zanima me kakšni so simptomi zožitve požiralnika.
Podala pa bi tudi eno majhno ugotvitev, in sicer to, da meni velikokrat naredijo slabo tudi izdelki iz pšenične moke. Tako da, tistim ki se refluks ponavlja tudi če ne jeste ali pijete tistih standardnih slabih jedi, poskusite še tole!
Hvala za odgovr in lep pozdrav

[marjan]

Spoštovani !

Stenoza požiralnika pomeni zožitev požiralnika, ki vodi do težav s požiranjem. Bolezenske procese, ki lahko povzročijo zožitve požiralnika, lahko razdelimo v dve veliki skupini:

• intrinzične bolezni, ki zožijo lumen požiralnika zaradi vnetja, fibroze ali neoplazme.
• ekstrinzične bolezni, ki zožijo lumen požiralnika zaradi pritiska na požiralnik



Stenoza požiralnika je zožitev požiralnika, ki nastane kot posledica intrinzičnih bolezni požiralnika ali različnih ekstrinzičnih bolezni in lahko vodi do motenj požiranja, neprijetnega občutka pri požiranju, občutka zastajanja hrane v požiralniku ter do izgube teže. Diagnosticiramo jo s pomočjo rentgenskega kontrastnega slikanja in z endoskopijo. Zdravljenje je odvisno od vzroka zožitve in je lahko konzervativno, z dilatacijo zožitve ali operacijsko.


Topografsko delimo požiralnik na vratni (cervikalni), prsni (torakalni) in trebušni (abdominalni) del. Požiralnikovo steno sestavljajo sluznica, podsluznica, mišična plast in vezivna adventicija. Sluznica požiralnika ima večskladen ploščat epitelij, ki na želodčnem ustju prehaja v visokoprizmatičnega.

VZROKI ZA NASTANEK STENOZE POŽIRALNIKA

Intrinzične bolezni požiralnika

1...Prirojene zožitve požiralnika
2...Korozivne poškodbe požiralnika
3...Gastroezofagealna refluksna bolezen
4...Vnetja požiralnika
5...Z zdravili povzročena zožitev požiralnika
6...Požiralnikovi obroči
7...Benigni tumorji požiralnika
8...Barrettov požiralnik
9...Maligni tumorji požiralnika

PRIROJENE ZOŽITVE POŽIRALNIKA
Nastanejo zaradi nenormalnega embrionalnega razvoja – motene kanalizacije požiralnika zaradi znotraj maternične anoksije. Najpogosteje se pojavljajo sluznične opne, ki so lahko predrte ali cele. Pojavljajo se v bližini zgornje ali spodnje požiralnikove zapiralke. Če opne niso predrte, se motnje požiranja pokažejo takoj, pri predrtih opnah pa se simptomi pokažejo kasneje, ko začne otrok jesti čvrsto hrano...


KOROZIVNE POŠKODBE POŽIRALNIKA (CORROSIO OESOPHAGI)
Nastanejo zaradi požiranja kisline, lugov in drugih jedkih snovi. Bolniki so večinoma otroci, ki po nesreči popijejo čistilo. Pri odraslih je to značilna poškodba samomorilcev in psihiatričnih bolnikov. Zgoščena in zelo jedka sredstva poškodujejo steno požiralnika v globino. Obseg korozivne poškodbe je odvisen od koncentriranosti in vrste sredstva, ter trajanja stika korozivne snovi s tkivom. Alkalije povzročijo globoko likvefakcijsko nekrozo, kisline pa povrhnjo koagulacijsko nekrozo. V akutni fazi lahko nastane odmrtje, ki se razvije po 1-4 dneh. Sledi druga faza z razjedami in granulacijami, ki nastopi po približno enem tednu. Po nekaj tednih se prične zadnja faza, v kateri vezivo nadomesti uničena tkiva vseh plasti, kar se izraža z zožitvami, ki lahko zajamejo večje ali manjše dele požiralnika..

GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (GERB)
Pri tej bolezni gre za zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Pogosto je povezana s hiatalno hernijo, vendar ne vedno. Temeljni vzrok refluksa je premajhen tonus spodnje zapiralke požiralnika. Refluks pa lahko nastane tudi zaradi anatomskih sprememb požiralnikovega hiatusa, motenj praznjenja želodca, čezmerne razširitve mišične stene požiralnika ali nizkega naraščanja frenoezofagealne membrane. Pri debelih ljudeh se pojavlja refluks pogosteje zato, ker maščobno tkivo okrog kardije amortizira pritisk na intraabdominalni del požiralnika, ki je eden pomembnejših dejavnikov za preprečevanje refluksa. Posledica gastroezofagealnega refluksa je ezofagitis. Refluksni ezofagitis je najpogostejša bolezen požiralnika. Stopnja vnetja požiralnikove sluznice je odvisna od trajanja in količine želodčne vsebine, ki zateka v požiralnik, ter od sposobnosti požiralnikove sluznice, da se očisti tuje snovi. Zaradi kroničnega škodljivega delovanja želodčnega soka pride do uničenja epitelija in globljih plasti požiralnika. Razvije se brazgotinasto tkivo z limfocitnimi infiltrati, stena se zadebeli, postane neelastična, svetlina požiralnika se zoži. Pogosto nastanejo razjede, ki svetlino požiralnika še dodatno zožijo. Zožitev se pričenja v bližini ezofagogastrične epitelijske meje in se širi navzgor. Tudi nazogastrična sonda omogoča gastroezofagealni refluks ob sondi in nastanek zožitev zaradi njene uporabe ..

VNETJA POŽIRALNIKA
Vnetje požiralnika lahko nastane kot posledica refluksa, delovanja kemičnih spojin (kavstikov), zdravljenja raka z ionizirajočim sevanjem ali s kemoterapijo, daljše nazogastrične intubacije, gastroskopije, ezofagoskopije, alergije na hrano (eozinofilni ezofagitis) in okužbe z glivicami, virusi ter bakterijami. Večina bolnikov z ezofagitisom zaradi okužb ima moten imunski odziv, zato jih zelo pogosto odkrijemo pri bolnikih, ki so na stalnem zdravljenju z imunosupresivi, bolnikih okuženih z virusom HIV ter pri rakavih bolnikih. Sluznica je sprva le otekla, infiltrirana z vnetnimi celicami, kasneje pride do ulceracij, brazgotinjenja, fibroze in zožitev ....

Z ZDRAVILI POVZROČENE ZOŽITVE POŽIRALNIKA
Nekatera zdravila povzročajo erozije ali ulkuse požiralnikove sluznice, ki po zacelitvi zapuščajo strikture ali stenoze. Najpogosteje so posledica mehanske poškodbe z zaostalo tableto v požiralniku, redkeje je vzrok v kemični sestavi zdravila. Večina bolnikov, pri katerih se ta vrsta ezofagitisa razvije, ima organsko ali motilitetno motnjo požiralnika. Najpogostejši mesti poškodbe sluznice zaradi zdravil sta zgornja tretjina požiralnika in ezofagogastrični stik. Hudi ezofagitisi se lahko razvijejo po alendronatu, tetraciklinu, doksiciklinu, kalijevem kloridu, preparatih kinidina, nesteroidnih antirevmatikih, aspirinu in preparatih železa..

POŽIRALNIKOVI OBROČI
Schatzkijev obroč leži na ezofagogastrični stičnici. Pojavlja se navadno po 50. letu starosti, pogosteje pri moških. Etiologija še ni popolnoma razjasnjena ...

BENIGNI TUMORJI POŽIRALNIKA
Benigni tumorji na požiralniku so redki. Delimo jih na intramuralne in intraluminalne tumorje, histološko pa na epitelijske in mezenhimske. Med epitelnimi tumorji sta najpogostejša ploščatocelični papilom in adenom. Lahko sta multipla ali solitarna. Nastaneta v spodnji tretjini požiralnika. Iz ploščatoceličnih papilomov le redko nastane rak, medtem ko je nevarnost nastanka raka iz adenomov zelo velika. Leiomiom in vnetni fibrovaskularni polip sta najpogostejša mezenhimska benigna tumorja. Vnetni fibrovaskularni polip nastane v zgornji tretjini požiralnika, raste počasi in iz njega ne nastane rak. Na požiralniku lahko nastanejo tudi benigni prevdotumorji, kot so hamartomi, prirojene ciste, ektopije in psevdodivertikli.

BARRETTOV POŽIRALNIK
Barrettov požiralnik je zaplet dolgotrajnega gastroezofagealnega refluksa. Uničen distalni ploščat epitelij požiralnika se nadomesti z bolj odpornim cilindričnim epitelijem. Pogoste so razjede, krvavitve in zožitve. Prav tako je možen razvoj adenokarcinoma
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[mojcy28]

Lep pozdrav.....tudi jaz imam probleme in to z RIGANJEM......to se mi dogaja že skor pol leta....zdravniku sem šla šele 1 mesec nazaj ...rigam vedno, a jem kaj ali ne......dobila sem tablete EMOZUL 40mg....jem jih 1 mesec.....zgaga me je nehala matrat.....rigam pa še vedn.....in ni več za zdržat.....nikamor več ne upam it.....nelagodno ,mi je.......prosim pomagajte...jst ne vem več kaj naj.....)))

[jwslo]

[mojcy28]

Lp.....na gastroskopiji sem bila a mi žal niso mogli nič delat ker me je panika zagrabla in sem si dobesedno izpolila cev......zdaj mi je zdravnica dala v labaratorij pregledat blato....čakam na izvide....sem pa sicer izvedela da baje gastro.....dejajo tudi pod narkozo v bolnici v Celju.....tako bi bilo vse ok.....a ko sem zdrvnici to omenila ni nič komentirala...je rekla da lahko to tudi kr na blatu ugotovijo......bom ji pa to omenala kaj ste mi vi predlagali.......lp.....