ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Cepetanje pod odejo

Sindrom nemirnih nog je sorazmerno pogosta motnja, ki se kaže z obdobji neobvladljivega nemira, občutkov ščemenja in mravljinčenja v spodnjih okončinah, vendar ni povezana s slabo prekrvljenostjo nog. Težave so pogoste predvsem ponoči, ko poskuša prizadeta oseba zaspati in pri tem nemirno brca ali cepeta pod odejo.

Se vam kdaj to dogaja, da nimate mirnih nog ko spite ali ko se uležete ?
Jaz sem to opazil pri sebi in sem mislil, da je to živčnega izvora, nevem.

[snežinka]

moja mami ima to. maže se s neko kremo-brinovo, malo pomaga, vendar ima še vedno nemirne noge. Ima kak nasvet za to?

[marjan]

Spoštovani !

Sindrom nemirnih nog je nevrološka bolezen, ki je posledica pomanjkanja dopamina – prenašalca v centralnem živčevju. Bolniki imajo občutek zelo neprijetnega nemira v spodnjem delu nog, običajno v obeh nogah od kolen navzdol.

Možnosti zdravljenja

Ko je diagnoza jasna in se zdravnik odloči za zdravljenje, uvede terapijo. Kot pravi dr. Dolenc Grošelj, so tako v ZDA kot v Evropi zdravila prvega izbora dopaminski agonisti. To so zdravila, ki so iz iste skupine kot zdravila za zdravljenje parkinsonove bolezni, kar bolnike včasih zaskrbi, saj mislijo, da imajo to bolezen. Sogovornica pove, da vsakemu bolniku vedno povejo in poudarijo, da kljub enakim zdravilom pri njih ne gre za parkinsonovo bolezen. Enaka zdravila uporabljajo zgolj zato, ker gre tako pri SNN kot pri parkinsonovi bolezni za pomanjkanje istega prenašalca v centralnem živčevju, tako imenovanega dopamina, zato tudi enako zdravljenje.

Nizki odmerki, uspešno zdravljenje

Zdravilo predpišejo v zelo majhnem odmerku, in sicer samo zvečer, približno dve uri pred spanjem. Če se simptomi pojavijo že prej, bolnik lahko zdravilo vzame prej. Po izkušnjah zdravljenje že zelo kmalu pokaže prve učinke in omili simptome. Če zdravilo ne pomaga, razlaga sogovornica, je bila diagnoza napačno postavljena in bolnik zagotovo nima SNN. Prav odziv na zdravljenje je eden od pomembnih diagnostičnih znakov. Dopaminski agonist mora pomagati in izboljšati simptome, v nasprotnem primeru zdravnik ne zvišuje odmerka, saj to ne bi imelo smisla, ker zdravilo tudi v višjih odmerkih ne bi imelo želenega učinka.
Včasih pridejo v ambulanto bolniki, pri katerih je problem v tem, da imajo več simptomov ponoči kot zvečer, njihova anamneza ni jasna, bolniki pa tožijo, da so zelo utrujeni, čez dan pa zaspani in ne morejo delati. Taki bolniki potrebujejo nočno poligrafsko snemanje spanja, ki ga opravljajo na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo. Bolnike naprej pregledajo v ambulanti za motnje spanja in se nato odločijo, ali potrebujejo nočno snemanje. Snemanje poteka na inštitutu, razlaga sogovornica in pojasni, da bolnik pride zvečer in eno noč prespi v ambulanti. Priklopijo ga na elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo možne vzroke za motnje spanja, opazujejo bolnikove gibe, mišično dejavnost v nogah … Spanje snemajo vso noč, tako da lahko objektivno potrdijo bolnikove težave in se nato odločijo za ustrezno terapijo. Tovrstno snemanje ni potrebno pri bolnikih z jasnimi simptomi, ki se pojavljajo zvečer.

Bolezen ni progresivna

Bolezen v osnovi ni progresivna, torej se z leti ne poslabšuje, je pa navadno nihajoča. Bolniki imajo boljša in slabša obdobja, za zdravljenje pa se zdravniki odločijo takrat, razlaga dr. Dolenc Grošelj, ko so težave prisotne vsaj trikrat na teden. Če se težave pojavljajo enkrat ali dvakrat na teden, bolnikov ne zdravijo, predvsem zato, ker mora biti zdravljenje neprekinjeno in ne zgolj po potrebi. Če se vmes pojavi obdobje, ko je bolnik povsem brez simptomov, lahko znižajo odmerek ali zdravilo začasno ukinejo. To ne pomeni, da je bolezen ozdravljena, saj v telesu še vedno ni prenašalca dopamina. Terapija se nadaljuje, ko se stanje poslabša.
_________________
Lep pozdrav
Marjan