ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Nespečnost

Nespéčnost - je psihofiziološka motnja, pri kateri prizadeti ne more zaspati ali normalno spati,... sin. agripnija, asomnija, insomnija...

Ste vedeli, da kar tretjino svojega življenja prespimo?
Ste se ob tem zamislili nad kakovostjo vašega spanca?
Ste tudi vi med tistimi, ki dolge ure nemo gledate v strop, štejete ovce, vaša glava pa je polna nemirnih misli in skrbi ?

Spanec postaja z leti vse krajši in rahlejši, kar je naraven proces, ki odraža spremembe v osrednjem živčevju ter v ostalih organskih sistemih. Ob hitrem življenjskem ritmu pogosto pozabimo na zdravo življenje in tudi na zdravo spanje. Za boljši spanec lahko veliko naredite že, če spremenite slabe življenjske navade. Zbujali se boste zadovoljni, spočiti in polni življenjske energije.

Zdrav spanec
Zadosten in pomirjajoč spanec je potreben
Nespečnost pri starejših ljudeh
Zdravljenje nespečnosti in higiena spanja
Tri oblike nespečnosti
Zdravljenje nespečnosti in higiena spanja

Zdrav spanec
Spanje ni počivanje možganov, temveč aktiven proces.
Sestavljeno je iz dveh obdobji, ki se izmenjujeta in odražata različno stopnjo delovanja možganskih živčnih celic. To sta spanje ne-REM (non-rapid eye movement–spanje s počasnim gibanjem očesnih zrkel), imenovano tudi miren ali globok spanec, in spanje REM (rapid eye movement–spanje s hitrim gibanjem očesnih zrkel).

Spanje REM imenujemo tudi aktivni spanec. Pri povprečnem 7- do 8-urnem nočnem spanju se obdobji petkrat izmenjata. Intervali spanja ne-REM so proti jutru vse krajši, intervali spanja REM pa vse daljši. Globok spanec nastopi približno pol ure potem, ko se telo umiri in zaspimo. To obdobje traja približno 40 minut. Sledi spanje REM, v katerem sanjamo in se nam oči premikajo s hitrostjo od 1 do 5 Hz. Aktivnost možganov je pri spanju REM enaka aktivnosti v budnosti, vendar telesno mišičje v tej fazi izgubi napetost, da se med intenzivnimi sanjami ne bi poškodovali. Poleg vitalnih organov, kot so pljuča in srce, so edine mišice, ki med spanjem niso paralizirane, očesne mišice. Spanje REM je ključnega pomena za učenje in dobro počutje.

Zadosten in pomirjajoč spanec je potreben
Za dobro duševno in telesno počutje je zadosten in pomirjajoč spanec potreben.
Spanje je fiziološki proces, ki ima obnovitveno vlogo. Če dobro spimo, se zbudimo zadovoljni in spočiti. Ljudje spimo različno dolgo. Za nekoga so dovolj tri ure, drugi se komaj naspijo v desetih urah. Dolžina spanja se spreminja s starostjo. Mladi potrebujejo več ur spanja, starejši hodijo v posteljo zgodaj zvečer in se zjutraj prej zbujajo. Vendar ni pomembno trajanje nočnega spanja, temveč njegova nepretrganost.
Dnevni cikel, ki vključuje spanje in aktivni del dneva oz. budnost, imenujemo cirkadiani ritem ali biološka ura. Temu ciklu so podrejeni telesna temperatura, izločanje določenih hormonov, telesna sposobnost, menjavanje budnosti in spanja.

Nespečnost pri starejših ljudeh
V starosti, ko počasi nastopijo spoznavne (kognitivne) motnje, se zmanjša poraba kisika v možganih in pojavijo se nočna prebujanja.
Kar 15 do 25 odstotkov odraslih, se pritožuje, da slabo spijo. Pritožbe so pogostejše pri starejših, ki so v glavnem nezadovoljni zaradi nezadostnega spanja in pogostega nočnega zbujanja.
Do 40 odstotkov starejših žensk in do 25 odstotkov starejših moških ima težave z nespečnostjo. Pri ljudeh po 60. letu starosti se način spanja spremeni. V povprečju se
60-letnik zbudi 22-krat na noč; mlajša generacija, se zbuja 10-krat na noč. Starejši ljudje so tudi veliko bolj dovzetni za moteče dejavnike, kot so svetloba, hrup, sprememba časovnega pasu …
Ljudje, ki jih muči nespečnost, ne morejo zaspati kljub utrujenosti. Imajo lahek, nestalen spanec. Ponavadi se zbujajo prezgodaj. Podnevi so utrujeni ter imajo motnje koncentracije in spomina.
Za samozdravljenje vam pri motnjah koncentracije in spomina priporočamo

Tri oblike nespečnosti
Prehodna nespečnost traja le nekaj dni. Vzroki zanjo so različne stresne situacije, npr. akutna obolenja, poškodbe, kirurški posegi, spalne navade partnerja, hrup, svetloba in drugi moteči dejavniki...
Kratkotrajna nespečnost traja največ tri tedne. Nastane npr. po smrti družinskega člana, po razvezi z zakoncem ali odhodu svojcev...
Po odstranitvi vzroka ali po prilagoditvi na nove razmere se moteni spanec vrne v normalnega.
Kronična ali dolgotrajna nespečnost traja več kot tri tedne. Prizadeta oseba ne more zaspati, se večkrat zbudi, spanec je utrujajoč in ni dovolj krepčilen. To se dogaja vsaj trikrat na teden en mesec ali dlje.
Vzroki kronične oz. dolgotrajne nespečnosti:

Čustvene motnje: depresija, strah, nervoza, žalovanje; raziskave so pokazale, da ima kar 90 odstotkov bolnikov, ki trpijo za depresijo, motnje spanja. Za samozdravljenje vam pri čustvenih motnjah priporočamo
Obolenja osrednjega živčnega sistema: Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva demenca in druge demence, ki lahko povzročijo, da takšni ljudje zmedeno tavajo sredi noči.
Psihofiziološka nespečnost: za takšnega bolnika postelja ni več prostor za počitek in sprostitev, ampak večni boj z željo po spanju.
Vnetje sklepov, želodčno-črevesne težave, bolezni sečil, obolenja srca in ožilja ter okončin.

Starejši ljudje ponavadi jemljejo tudi več zdravil, ki lahko povzročijo motnje spanja.

Zloraba različnih uspaval, zdravil za spanje ali hipnotikov. Uspavala delujejo podobno kot alkohol in zrušijo arhitekturo spanja. Globoke faze spanja izginejo in pojavijo se številna nočna prebujanja.

Alkohol.
Hormonske spremembe, ki nastajajo s starostjo.

Genski vzroki.
Zdravljenje nespečnosti
Raziskave so pokazale, da lahko z različnimi psihološkimi tehnikami, s spremembo navad in načinom življenja postavimo načela higiene spanja in tako uspešno zdravimo primarno nespečnost.

Higiena spanja:

V posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob istih urah. Tega urnika se držite tudi ob vikendih ali na počitnicah.
Postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju... Ves čas, ki ga aktivno preživite v postelji, namreč lahko spremeni način spanja.

Izogibajte se popoldanskemu in večernemu dremežu.
Pred večerjo ali v popoldanskih urah si privoščite telovadbo. Rekreacija je eden od najboljših pripomočkov za zdrav in sproščajoč spanec. Izogibajte pa se telesnim dejavnostim tik pred spanjem.
Dve uri pred spanjem si privoščite toplo kopel. Ta spremeni telesno temperaturo ter omogoči hitrejši in lažji spanec. Kopel tik pred spanjem ima ravno nasproten učinek.

Pol ure pred spanjem počnite kaj sproščajočega, npr. berite, meditirajte, pojdite na miren sprehod...
Spalnica naj bo dobro prezračena in ne pretopla. V njej naj bo pred spanjem popolna tema.

Ne glejte na uro.
Pred spanjem se izogibajte preobilnim obrokom in napitkom s kofeinom. Zadnji obrok naj bo 4 do 5 ur pred spanjem.
Čez dan se gibajte na soncu in svežem zraku.
Omejite ali prekinite kajenje, kajti nikotin slabo vpliva na spanec.
Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščajočega. Nesmiselno je vztrajati v postelji in se v želji po spanju v nedogled premetavati.
Če vas motijo partnerjeve spalne navade, se raje preselite v drug prostor.
Ustrezne spalne navade imajo pri zdravljenju nespečnosti vsekakor prednost pred zdravili. Zdravila za zdravljenje nespečnosti imenujemo hipnotiki. Pri zdravljenju nespečnosti z zdravili sta potrebna previdnost in posvet z zdravnikom. Če nespečnost spremlja določena stanja, npr. demenco, depresijo, anksioznost, je treba najprej zdraviti ta stanja. Simptomi nespečnosti pogosto izginejo skupaj s simptomi depresije.
Za samozdravljenje so primerni tudi pripravki z izvlečkom ginka Gingko bilobe .
Aktivne učinkovine izvlečka širijo žile in preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic ter tako izboljšajo prekrvitev možganov in drugih organov. Slaba prekrvitev osrednjega živčnega sistema je namreč lahko vzrok nespečnosti.


Ali ste vedeli
Spanje ni počivanje možganov, temveč aktiven proces. Za dobro duševno in telesno počutje je zadosten in pomirjajoč spanec potreben. V starosti, ko počasi nastopijo spoznavne (kognitivne) motnje, se zmanjša poraba kisika v možganih in pojavijo se nočna prebujanja.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vas tare nespečnost?


Spanje je ena izmed človekovih prijetnih potreb. Je fiziološki proces med katerim se naše telo spočije, obnovi in okrepi.

Pravila, ki bi določalo, koliko ur moramo spati, ni. Nekaterim zadostujejo 4 ure, drugi se po osmih urah spanja zbudijo neprespani. Novorojenček prespi v 24 urah več kot 16 ur. Triletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan. Pri dvanajstletniku je budnost na vrhuncu. Adolescent je zaspan skoraj ves čas. Starostnik pa svojega spanca nikakor več ne najde.

O nespečnosti ali insomniji pa govorimo takrat, kadar se zbudimo z občutkom, da smo premalo ali preslabo spali. In nismo spočiti.
Motnje spanja so različne. Nekateri nikakor ne morejo zaspati. Njihov čas uspavanja je daljši od pol ure. Drugi se prebujajo ponoči. Tretji se zbujajo prezgodaj. Kot posledica nočnih motenj se pojavijo težave tudi podnevi. Nespečni ljudje so utrujeni, zaspani ali razdražljivi. Težje se koncentrirajo, spominjajo in s težavo izpolnjujejo svoje vsakdanje obveznosti.

Vrste nespečnosti

Prehodna nespečnost je kratkotrajna. Traja le nekaj dni. Običajno jo povzroči sprememba v okolju kot je nova služba, strah pred izpitom, selitev, ležanje v bolnišnici, stres in potovanje. Nespečnost, ki traja dlje, kot le nekaj dni, je navadno posledica hujših težav; smrti v družini, ločitve in izgube službe

Kadar pa nespečnost traja več kot tri tedne, govorimo o dolgotrajni (kronični) nespečnosti. Vzroki zanjo so bolj zapleteni. Lahko je posledica bolezni, zaradi katere imamo bolečine, nam je slabo ali težko dihamo (astmatiki). Povzročijo jo lahko psihične motnje; depresija, dolgotrajno uživanje alkohola ali različnih zdravil. Pogost vzrok nespečnosti je tudi porušen ritem cikla budnost-spanje. Le ta je spremenjen zaradi izmenskega dela ali pogostega ponočevanja.
Zaradi prehodne nespečnosti trpi od 10 do 26 % ljudi, za kronično pa boleha 7 do 20 % ljudi.

Pomagajte si sami

Da boste bolje spali, upoštevajte nekaj nasvetov:

•V posteljo pojdite vsak dan ob isti uri.
•Vsak dan vstanite ob isti uri, tudi če ste ponoči slabo spali.
•V popoldanskih urah se redno ukvarjajte s telesno vadbo, če je le možno na svežem zraku. Vadbi tik pred spanjem se izogibajte.
•Temperatura v spalnici naj bo zmerna; bolje je, da je nekoliko hladnejša kot pretopla.
•Soba, v kateri spite, naj ne bo prehrupna.
•Posteljo uporabljajte le za spanje in intimnosti, ne pa za gledanje televizije, hranjenje, branje in podobno.
•Ko se uležete v posteljo, se sprostite, mislite na kaj prijetnega.
•Če jemljete zdravila, jih jemljite le po zdravnikovem navodilu.
Nekatere navade in razvade lahko nespečnost poslabšajo. Zato opustite:

•Dremanje čez dan.
•Neredno spanje oziroma vstajanje.
•Pitje kave in osvežilnih pijač zvečer. Ne pozabite, da je kofein tudi v čokoladi, čaju in nekaterih pijačah!
•Pitje alkoholnih pijač.
•Kajenje pred spanjem.
•Pretežak ali prelahek večerni obrok.
•Vznemirjenje tik pred spanjem, kot je razburljiva igra kart, vznemirljiv pogovor in gledanje napetih filmov.
•Pretirano telesno vadbo pred spanjem.
•Jemanje uspavalnih tablet, ki so bile predpisane nekomu drugemu.
Kadar ne morete zaspati, ne ležite v postelji več kot pol ure. Pričakovanje in skrb, da ne boste mogli zaspati, vam ne bosta prinesla spanca. Zato raje vstanite in berite ali počnite kaj sproščujočega. V posteljo se vrnite šele, ko boste postali zaspani. Da bi bili ti ukrepi učinkoviti jih morate izvajati vsaj nekaj časa. Običajno se učinek pokaže po dveh do treh tednih.

Zdravljenje nespečnosti

Prehodno nespečnost zdravimo z uspavali (hipnotiki), ki jih zdravnik predpiše na recept. Pri kronični nespečnosti pa je potrebno zdraviti osnovno bolezen, ki je vzrok za nespečnost.
Uspavala na zeliščni osnovi lahko kupite v lekarni brez recepta. So v obliki tablet, kapljic in čajnih mešanic. Ponavadi vsebujejo baldrijan ali zdravilno špajko in hmelj ali njune izvlečke. Učinkovine baldrijana pomirjajo osrednje in vegetativno živčevje in organizem pripravijo za spanje. Učinkovine hmelja pa delujejo uspavalno in pomirjevalno. Pri nemirnem spancu je priporočljivo pred spanjem popiti skodelico Pomirjevalnega čaja. Le ta vsebuje poleg koreninic baldrijana in storžkov hmelja še liste melise in poprove mete, ki delujeta pomirjevalno. Čaj pomaga pri nespečnosti zaradi nemira in napetosti.

Če tudi vas tare nespečnost, opustite slabe razvade ter upoštevajte omenjene nasvete. Pozabite na skrbi, sprostite se in uživajte v mirnem spanju.

Avtor: Vida Kuhar - Kovačič, mag.farm
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nespečnost



Nespečnost je simptom, ki se pojavlja pri mnogih motnjah spanja. Kaže se v tem, da oseba venomer ne more zaspati. Nespečnost je le simptom, ni samostojna bolezen ali diagnoza. Nespečnost (insomnia) po definiciji pomeni težave zaspati ali vzdrževati spanec ali oboje. Nespečnosti sledi poslabšanje funkcionalnosti v budnem stanju. Nespečnost je 1,4 krat bolj pogosta pri ženskah kot pri moških.



Vrste nespečnosti:


Obstaja nekaj različnih stopenj nespečnosti. Kljub temu so jasno prepoznavne 3 vrste nespečnosti:


1.Prehodna nespečnost traja nekaj dni ali tednov. Lahko jo povzroči druga motnja, spremembe v okolju, depresija ali stres. Posledice-zaspanost in zmanjšana psihmotorična sposobnost-so podobne kot pri pomanjkanju spanja.

2.Akutna nespečnost je nesposobnost nepretrgoma spati kakovostno od 3 treh tednov do pol leta.

3.Kronična nespečnost traja leto in več. Povzroči jo lahko druga bolezen ali pa se pojavi kot primarna motnja. Poledice so različne in odvisne predvsem od resnosti stanja. Vključujejo zaspanost, mišična utrujenost, halucinacije ali duševna utrujenost. Ponavadi imajo osebe tudi zmanjšano pozornost. Nekateri dobijo občutek, da se vse premika kot v počasnem posnetku. Lahko povzroča tudi dvojni vid.


Vzorci nespečnosti:
Nespečnost pesti 1 od 3 oseb. Vzorec nespečnosti je povezan z vzrokom.
1.Nespečnost pred spanjem je pogosto povezana z anksioznimi motnjami.
2.Nespečnost sedi noči se pojavi, ko se oseba zbudi sredi noči in ne more zaspati nazaj ali pa se zbudi prezgodaj.
3.Plitva nespečnost je zbujanje sredi noči, kjer oseba težko vzdržuje spanec. Ponavadi se pojavi ob bolečini ali drugem bolezenskem stanju.
4.Pozna nespečnost je zbujanje prezgodaj, kar je pogosto lastnost depresije.

Vzroki:
Nespečnost lahko povzročijo:
•Psihoaktivne droge ali poživila: tudi zdravila, zelišča, kofein, kokain, efedrin, amfetamin, MDMA...
•Fluorokinoloni (antibiotiki), ki so povezani z hudimi ali kroničnimi tipi nespečnosti.
•Hormonska nihanja, ki se pojavijo pred menstruacijo ali med menopavzo.
•Življenjske težave kot so strah, stres, anksioznost, čustvena in duševna napetost, težave v službi, finančne težave, nezadovoljivo spolno življenje.
•Duševne motnje: bipolarna motnja, depresija, gneralizirana anksioznost, posttravmatska motnja, shizofrenija, shizoafektivna motnja, obsesivno kompulzivna motnja.
•Spremenjen cikel spanja zaradi nočnih izmen ali kot posledica letenja z letalom lahko povzroči, da posameznik ne more zaspati v nočnih urah, utrujen in zaspan je pa podnevi. Pri zamiku pri letenju iz ene časovne cone v drugo ima telo težavo spremeniti notranji ritem spanca.
•Estrogen igra veliko vlogo pri zdravju žensk, vključno z nespečnostjo. Nenadno prekinitev v estrogenu, nihajočih koncentracijah estrogena in v daljših obdobjih nizkega estrogena so povezani s slabim razpoloženjem. Pri stabiliziranju estrogena se pogosto težave poporodne depresije, menopavze odpravijo.
•Pri težavah s ščitnico in revmatoidnem artritisu.
•Zloraba nepredpisanih zdravil lahko povzroči nespečnost, ko jih prenehamo jemati.

Raziskave spanja, vključno s polisomnografijo, so pokazale, da imajo ljudje z nespečnostjo povečane nočne vrednosti kortizola in adrenokortikotropnega hormona. Imajo tudi zvišano raven metabolizma. Raziskave možganskega metabolizma s pozitronsko emisijsko tomografijo kažejo, da imajo tisti, ki trpijo za nespečnostjo, večje vrednosti omenjenega metabolizma podnevi in ponoči. Vprašanje pa ostaja ali je to vzrok ali posledica dolgotrajne nespečnosti.
Nespečnost je pogosta pri izgubi ljubljene osebe tudi leta kasneje. Tu je resnost simptomov povezana z duševnim stanjem, kondicijo in odnosa ter osebnosti.
Napačna je predstava, da starejši ljudje potrebujejo manj spanja. Povezava je v tem, da se zgubi zmožnost spanja in ne potreba po spanju.

Diagnoza
Specialisti v medicini spanja so usposobljeni diagnosticirati mnogo različnih motenj spanja. Pacienti z mnogimi motnjami vključno s sindromom zapoznele faze spanja so pogosto napačno diagnosticirani, da imajo nespečnost.

Dolžina spanja in umrljivost
Raziskava 1,1 milijona Američanov je pokazala, da imajo ljudje, ki spijo manj kot 6 in več kot 8 ur večjo stopnjo smrtnosti kot tisti, ki spijo 7 ur na noč. Pri spanju nad 8,5 ur se je smrtnost povečala za 15%, kot tudi pri spanju pod 4,5 urami.

Zdravljenje nespečnosti
V mnogi primerih je nespečnost posledica druge bolezni, stranskih učinkov zdravil ali le psihološki problem. Pomembno je izločiti medicinske in psihološko vzroke preden se začne zdravljenje nespečnosti. Pozornost higieni spanja je prvi ukrep pri zdravljenju in se uredi, preden se prične farmakološko zdravljenje.

Nefarmakološke oblike zdravljenja
Te strategije so bolj učinkovite kot uspavalna zdravila, saj se pri slednjih razvije toleranca na njih, kot tudi odvisnost. Navajanje na zdravila lahko povzroči ravno povratno delovanje nespečnosti ob prenehanju jemanja. Tako so uspavalna zdravila priporočljiva za kratkoročno zdravljenje. Nefarmakološke oblike zdravljenja imajo dolgoročne učinke in so prve v vrsti pri zdravljenju nespečnosti.

Te vključujejo:
•izboljšanje higiene spanja
•izobraževanja
•vedenjski pristop
•relaksacijske terapije (med drugim je ena najboljših metod avtogeni trening, ki človeka umiri in deluje uspavalno, poleg tega pa se organizem tudi zdravi)

Kognitivna vedenjska terapija
Nedavna raziskava je pokazala, da je KBT bolj učinkovita kot uspavalna zdravila pri odpravi nespečnosti. Pri tej terapiji pacienti odpravijo svoje predstave o nespečnosti, ki jim same po sebi onemogočajo spanec. Zdravila delujejo kratkoročno, telo se navadi na njih in kasneje zgubijo učinek.

Zdravila
Veliko ljudi, ki trpijo za nespečnostjo, se zanašajo na zdravila, da se spočijejo. Vsa pomirjevala lahko povzročijo psihično odvisnost, kjer posameznik dobi občutek, da brez njih ne more zaspati. Nekatera pomirjevala kot so benzadizapini in ne-benzodizapini lahko povzročajo fizično odvisnost, ki se kaže v odtegnitvenih simptomih, če se postopoma ne ukinjajo. Poleg tega imajo tudi številne stranske učinke, kot so utrujenost, avtomobilske nesreče, kognitivne poškodbe. Starejši so še bolj dovzetni za omenjene stranske učinke.

Pri primerjavi benzodiazpinov in ne-benzodizapinov je pokazalo, da imajo podobno učinkovitost, vendar le malo boljšo od antidepresivov. Kronični uporabniki uspavalnih tablet nimajo boljšega spanca, kot kronične osebe z nespečnostjo, ki ne jemljejo zdravil. Pravzaprav se prvi velikokrat zbujajo sredi noči z nočnimi morami. Nadaljnje raziskave so pokazale, da uspavalne tablete neupravičeno povzročajo nevarnost posamezniku in zdravju drugim, poleg tega pa še primanjkuje dokazov o dolgoročni učinkovitosti.
Nevarnosti so odvisnost, nesreče in drugi stranski učinki. Postopno zniževanje uspavalnih tablet na dolgi rok pripomore k zdravju, brez poslabšanja spanca.

Benzodizapini
To so najpogosteje uporabljena uspavalna zdravila. Benzodizapini se neselektivno vežejo na GABAa receptor. Ta zdravila vključujejo (učinkovine) temazepam, flunitrazepam, triazolam, flurazepam, midazolam (Torrex), nitrazepam, quazepam. Te učinkovine povzročajo odvisnost in telo se jih navadi, odtegnitveni sindrom pri prenehanju jemanja (pri dalj časa trajajočem jemanju). Pri delovanju benzodizapini inducirajo "nezavestno" stanje in preprečijo globok spanec.

Ne-benzodizapini
So pomirjevalno uspavalna zdravila, kot so zolpidem, zaleplon, zopiclone in eczopiclone in so novejša uspavalna zdravila. Delujejo podobno kot benzodizapini. Prednosti imajo predvsem v bolj čistem delovanju, saj se selektivno vežejo na določene GABAa receptorje. Obstajajo pa različna mnenja ali so ne-benzodizepini boljši od benzodizapinov. Prvi prav tako kot drugi povzročajo odvisnost, psihično in fizično, nebenzodizapini sicer manjšo, vendar vplivajo na spomin in miselne sposobnosti.

Antidepresivi
Nekateri predvsem triciklični antidepresivi se uporabljajo pri premagovanju nespečnosti. Zaradi stranskih učinkov je uporaba vprašljiva.

Melatonin
Melatonin-hormon in dodatek k prehrani je učinkovit pri različnih vrstah nespečnosti. Pri uravnavanju spalnega ciklusa je enako učinkovit kot nekatere uspavalne tablete. Posebna prednost melatonina je v tem, da ne spremeni vzorca spanja v nasprotju z nekaterimi uspavalnimi tabletami. Prav tako pa ne povzroča težav s psihofizičnimi sposobnostmi.

Atipični antipsihotiki
Nizke vrednosti določenih atipičnih antipsihotikov kot so Risperdal, Zyprexa in Seroquel so prav ena izmed možnosti za zdravljenje nespečnosti. Nevarnost nerovroloških in kognitivnih stranskih učinkov je posledica, da niso prva izmed možnosti za zdravljenje.

Druge oblike zdravil
Nekatera zelišča kot so kamilice, baldrijan, sivka, hmelj in pasijonka mnogi uporabljajo pri nespečnosti. Raziskave kažejo skromno učinkovitost. Nespečnost je lahko tudi posledica pomanjkanja magnezija in nizkih vrednostih le-tega. Uravnostežena dieta bogata z magnezijem lahko izboljša spanec.
_________________
Lep pozdrav
Marjan