ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Zgradba živčevja


Živčevje je zgrajeno iz živčnih celic. Živčne celice imajo svojevrstno obliko. Značilni so zanje številni izrastki. Razen enega so pri večini živčnih celic izrastki kratki in vejnato razrasli; imenujemo jih dendrite. Dolgi izrastek, ki je lahko tudi nad en meter dolg, se imenuje živčno vlakno. Živčno vlakno se na kraju cepi v živčne končiče.


Živčne celice so nakopičene v hrbtenjači in možganih.
Ta del živčevja imenujemo osrednje ali centralno živčevje.

Iz centralnega dela izhajajo vlakna živčnih celic. Združena so v tanjše ali debelejše svežnje in jih imenujemo živci. Živci potekajo do vseh organov, po vsem telesu in sestavljajo obkrajno ali periferno živčevje.

Hrbtenjača je varno nameščena v hrbtenični cevi. Sega od zatilnične odprtine do drugega ledvenega vretenca. V sredini hrbtenjače je ozek kanal, okoli njega pa so nakopičene živčne celice, ki so videti sive barve. Okoli njih so bela živčna vlakna, ki združena v živce izhajajo iz hrbtenjače. Nekatera teh vlaken povezujejo posamezne dele hrbtenjače med seboj.

Možgani so v lobanjski votlini. Človeški možgani .so dosegli najvišjo, najpopolnejšo stopnjo razvoja. Na njih razlikujemo: podaljšano hrbtenjačo, male možgane in velike možgane.

V podaljšani hrbtenjači so živčne celice v sredini, podobno kot v hrbtenjači. V malih in velikih možganih pa so živčne celice na površini in sestavljajo sivo možgansko skorjo. Bela živčna vlakna so pod skorjo. Možganska, skorja, zlasti velikih možganov, je močno nagubana in s tem zelo povečana. Površina človeških velikih možganov meri 1600 do 2450 cm2, težki pa so možgani 1140 do 1340 g. Ena izmed možganskih brazd je zelo globoka. Ta deli velike možgane v dve poluti : v levo in desno poluto.


Kako deluje živčevje
Različni zunanji dražljaji (mehanični, toplotni, svetlobni, kemični idr.) neprestano vplivajo na telo. Za nekatere dražljaje so zdražne čutnice v čutilih, nekateri dražljaji pa zdražijo ali vzburijo živčne končiče, ki so v koži. Vsako vzburjenje se prevaja po živcih kot "sporočilo" v živčna središča, to je ali v možgane ali v hrbtenjačo. Živci, ki prevajajo vzburjenja s površine telesa do centralnega živčevja, so čutilni živci, njihova vlakna so čutilna vlakna.

Svetloba na primer zdraži čutnice v očesu. Vlakna vidnega živca (to je čutilni živec) prevajajo vzburjenje do določenega mesta v možganski skorji, kjer nastane vidni občutek. Mesta v možganski skorji, kjer nastajajo občutki, imenujemo središča občutkov ali zavestna središča, ker se občutka zavedamo. Podobno prihajajo tudi iz drugih čutil vzburjenja do središč v možganski skorji. Vsa ta vzburjenja se spreminjajo v občutke (slišimo, tipljemo, ovohavamo, okušamo itd.).

Iz čutil, ki so na glavi, in s kože glave gredo "sporočila" po čutilnih živcih v možgansko skorjo; s kože trupa in udov ter iz kit in mišic pa gredo v hrbtenjačo.

Iz možganov in hrbtenjače pa potekajo živci, po katerih gredo "naročila" mišicam, ki se nato skrčijo, in k žlezam, ki začno izločati. Take živce imenujemo gibalne živce, njihova vlakna pa gibalna vlakna. Mesta, kjer so nakopičene gibalne živčne celice, so gibalna središča. Gibalna središča so v možganski skorji in v hrbtenjači. Zaznavna središča so povezana z gibalnimi središči v možganski skorji. Če zagledamo na primer jabolko na drevesu, iztegnemo roko in ga odtrgamo. Občutek, ki je nastal ob pogledu na jabolko v vidnem središču, je hkrati dražljaj za gibalno središče. Iz gibalnega središča je šlo "naročilo" po gibalnem živcu do mišic roke. Taki gibi so zavestni gibi. Lahko pa zdraži gibalna središča v možganih tudi naša volja. Tudi v tem primeru gre "naročilo" po gibalnem živcu do ustreznih mišic, ki se nato skrčijo.

Mnogih gibov pa se ne zavedamo in tudi ne moremo nanje vplivati z voljo. Če se na primer zbodemo v prst ali dotaknemo vročega predmeta, bliskovito odmaknemo roko. Vzburjenje, ki ga je dotik z bodečim ali vročim predmetom sprožil v živčnem končiču kože, teče po čutilnem vlaknu v hrbtenjačo, preide na gibalno živčno celico in po njenem vlaknu v ustrezne mišice, ki se nato skrčijo. Odgovor na dražljaj, pri katerem gre vzburjenje skozi hrbtenjačo, imenujemo hrbtenjačni refleks, tak gib pa refleksni gib. Pot, ki jo v tem primeru napravi vzburjenje, je refleksni lok. Ti odgovori so na določene dražljaje vedno enaki in so človeku prirojeni. Vsem je gotovo znan primer kolenskega refleksa: če prekrižamo nogo čez koleno in udarimo na kito pod pogačico, tedaj golen odskoči. Refleksi se izvrše zelo hitro in so zelo pomembni zlasti za obrambo. Pri živalih, ki imajo le ganglijsko živčevje, in pa pri tistih vretenčarjih, kjer je hrbtenjača glavni del centralnega živčevja, je vse gibanje le refleksno gibanje.

Pri človeku pa, ki ima dobro razvite tudi možgane, hrbtenjača ne deluje več tako samostojno, temveč so njena središča podrejena možganom. Sporočila, ki dospejo v hrbtenjačo, preidejo namreč tudi na živčne celice, katerih vlakna potekajo po hrbtenjači navzgor v možgane. Vseh sporočil, ki dospejo do možganske skorje, se zavedamo.

Od delovanja možganske skorje velikih možganov je odvisna naša zavest, volja in mišljenje.

To pomeni, da človek v nasprotju z živaljo sam lahko določa svoje razmerje do okolja. Na različna sporočila, ki jih dobiva iz okolja, lahko po lastni volji in presoji odgovarja. Lahko sklepa in premišljuje. Sposoben je, zapomniti si določene vtise in si jih nato predstavljati, ne da bi jih videl. Vse to se dogaja le v možganski skorji.

Tak je postal človek v dolgotrajnem razvoju. Ker je človek začel delati, je bil prisiljen, da je venomer primerjal in sklepal. Pri tem se mu je možganska skorja vedno bolj razvijala in postajal je zmožen za vse popolnejše delo. Zato upravičeno pravimo, da je delo ustvarilo človeka. Pa ne samo v preteklosti, tudi danes razvija prav delo sposobnost vsakega posameznika in s tem vse družbe.

Mali možgani urejajo predvsem gibe, ki so potrebni, da je telo v ravnotežju. Do njih prihajajo sporočila predvsem iz notranjega ušesa, pa tudi iz očesa. Od tod gredo naročila, katere mišice naj se skladno krčijo, da je telo v pravi legi. Seveda so ti gibi zamotani refleksni gibi.
V podaljšani hrbtenjači so za življenje telesa izredno važna središča: za dihanje, za delovanje srca, za izločanje sline, žvečenje, požiranje, sesanje, znojenje in še druga. Ker so torej v tem delu možganov tako važna središča, je vsaka poškodba podaljšane hrbtenjače smrtno nevarna. "Tilnik si je zlomil", pravimo, če kdo umre ob poškodbi tega dela možganov.

Skrb za živčevje
Tako kot si krepimo mišice z delom, tudi živčevje pridobi z vadbo. Čim večkrat prisilimo določene živčne celice oziroma določena živčna pota k delu, tem bolj se ta pota utrdijo. S tem se naučimo najpreprostejših gibov, ki so za življenje potrebni: naučimo se hoditi, oblačiti, plavati itd. Pa tudi možganska skorja pridobi z delom. Na tem temelji vse učenje. Večja sposobnost delovanja možganske skorje ni le pogoj za dobro učenje, temveč je tudi posledica večjega delovanja ob učenju. Razumljivo pa je, da tako kot vsak organ še posebno živčevje potrebuje določen počitek. Najbolj počiva živčevje v spanju. Spanje je posebno stanje, ko vsi organi bolj počasi delujejo: srce utripa počasneje, žleze izločajo manj, mišičje je sproščeno, tudi zdražnost živčevja je zelo zmanjšana. Med spanjem se odstranijo iz organov vse snovi, ki povzročajo utrujenost.
Mlademu človeku je potrebno, da spi 9 do 10 ur, odraslim zadostuje 6 do 7 ur. Sanje so znamenje, da nekatera središča v možganski skorji še v spanju delujejo, da so se le nekatera pomirila. Prav zato sanje svojevrstno, brezsmiselno povezujejo različne predstave. Mučne sanje niso v prid zdravemu spanju in so posledica prevelike utrujenosti ali pa bolezni. Zato ne beri razburljivih zgodb, ko ležeš, in ne hodi zvečer v kino! Neizmerno škodo pa povzročata živčevju, zlasti živčevju mladega človeka, alkohol in nikotin.


Alkohol je najhujši strup.
Uživanje alkoholnih pijač škoduje prav vsem organom, zlasti srcu, želodcu, ledvicam, najhujši učinek pa ima alkohol na živčevje. Otrok zastane v telesni in duševni rasti, če mu dajejo starši piti alkoholne pijače. To se žal ponekod v vinorodnih krajih dogaja. Zaužit v večji množini, alkohol omamlja in zavira delovanje možganov. Zato pijan človek ne ve, kaj dela, mišice njegovi volji niso več pokorne in se opoteka. Zmožen je dejanj, ki bi jih v treznem stanju nikoli ne napravil. Pa tudi manjše množine alkohola zmanjšujejo človekovo delovno sposobnost in mu slabijo voljo. Alkohol spremeni človeku tudi značaj.

Alkohol ne škoduje le posamezniku, temveč tudi njegovim potomcem. Otroci alkoholikov so pogosto telesno in duševno šibki. Zato je alkoholizem -veliko družbeno zlo in dolžnost človeške družbe je, da se z vsemi sredstvi bojuje proti njemu. Mladina se mora znati zabavati in veseliti tudi brez alkoholnih pijač.
Prav tako je zdravju škodljivo tudi kajenje. Nikotin škodljivo. vpliva na mnoge organe, predvsem na živčevje in ga otopi. Mnogo bolj je škodljiv organizmu, ki še raste, torej mlademu človeku.

Poškodbe in okvare živčevja
Centralno živčevje - možgani in hrbtenjača - so mehki in nežni organi. Sicer so dobro zavarovani s kostmi, vendar se ob kakih prometnih ali drugih nesrečah lahko poškodujejo. Močan padec na glavo ali top udarec povzroči ne le prelom lobanjskih kosti, temveč tudi pretres možganov. Temu vedno sledi nezavest, bljuvanje in hitro utripanje srca. Zdravniška pomoč je v tem primeru nujna.

Zlasti nevarne so poškodbe hrbtenice. Če se hrbtenica prelomi ali izpahne kako vretence, se navadno poškoduje tudi hrbtenjača. Posledica tega je večja ali manjša ohromelost vseh ali le nekaterih mišic. To je odvisno od tega, v katerem delu se je hrbtenjača poškodovala. Najbolj nevarni so prelomi v vratu, ker ohromi tedaj vse telo. Takega poškodovanca je treba previdno premikati in prenašati. Treba je takoj poklicati reševalno postajo. Iz raznih vzrokov, na primer po raznih nalezljivih boleznih ali zaradi pomanjkanja vitaminov, se vnamejo nekateri živci. Mišice, ki jih vneti živec oživčuje, slabe in tudi ohrome. Če se ob poškodbah pretrga kak živec, ohromi za stalno mišica, ki jo ta živec oživčuje. Pri raznih športih in vožnjah z vozili, zlasti z motornimi, je previdnost prvi pogoj.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vprašanja in odgovori

•[Možgani] Ali lahko moški zbolijo z galaktorejo?
Tudi moški lahko zbolijo z galaktorejo. Čeprav je to zelo redka bolzen moških, pogosteje je pri ženskah.

•[Možgani] Kaj je to galaktoreja?
Galaktoreja je bolezen, ki nastane zaradi težav s hipofizo. Gre pa za izločanje mleka iz dojk, ko se naj ne bi izločalo (izloča se par tednov pred porodom).

•[Možgani] Kakšna nevarnost obstaja po operaciji hipofize?
Okrevanje po operaciji je sicer hitro, ampak obstaja nevarnost, da je bil med posegom poškodovan kak drug del majhne občutljive žleze in se lahko pojavi kaka druga bolezen , ki pa se je do zdraviti z nadomestno hormonalano terapijo.

•[Možgani] Zakaj se pojavi motnja vida in škiljenje če imaš tumor na hipofizi?
Tumorji obeh tipov na hipofizi so lahko veliki in tako pritiskajo lahko na očesni živec ter tako povzročajo glavobol, škiljenje in slab vid.

•[Možgani] Kaj je kraniofaringiom?
Je tip tumorja v možganskem privesku, ki ne povzroča nobenega izločanja hormonov, ampak samo raste in pritiska na druge dele hipofize ter povzroča zaradi tega druge bolezni.

•[Možgani] kaj je to adenom?
Adenom je eden od dveh tipom tumorjev na možganskem privesku oz. hipofizi. Je benigen in povzroča čezmerno izločanje enega od hormonov, zaradi tega pride tudi do drugih bolezni.

•[Možgani] Ali ima lahko ženska kdaj otroke če ima hipopituitarizem?
Pri ženskah lahko različna hormonalna zdravljenja obnovijo spolni nagon in menstruacijo. Ženska lahko postane spet plodna z injekcijami posredno delujočih hormonov hipofize , ki spodbijajo spolne žleze oz. jajčnike.

•[Možgani] Kakšno je zdravljenje Hipopituitarizma?
Bolnik se mora zdraviti vse življenje z tabletami in injekcijami naravnih hormonov, da nadomesti hormone, ki mu manjkajo

•[Možgani] Zakaj vodi Simmundsova bolezen v smrt če je ne zdravimo?
To pa zato ker nadledvični žlezi nista sposobni se odzvati na stres ali pa okužbo.

•[Možgani] Kakšni so učinki Simmondsove bolezni?
Učinki Simmondsove bolezni ali hipopituitarizma so spolna nerazvitost, neplodnost, prezgodnji ostarel videz, šibkost, bledica in na splošno slabo počutje.

•[Možgani] Kaj je to hipopituitarizem?
Hipopituitarizem je bolezen možganskega priveska in sicer sprednjega režnja možganskega priveska. Sprednji reženj ne izloča nobenega od 6 hormonov, ki so pomembni za uravnavanje rasti, metabolizma in spolnega razvoja.

•[Možgani] Kako poteka zdravljenje mnogosečja?
Bolnik mora v osnovi spiti toliko vode kot jo izloči, včasih je že dovolj če bolnik omeji sol v hrani in jemanje duaretikov, da ledvice zadržijo vodo. Najučinkovitejši ukrep pa je zdravljenje z umetno obliko ADH, imenovano dezmopresin, ki ga bolnik jemlje v obliki kapljic za nos.

•[Možgani] Zakaj vodi Simmundsova bolezen v smrt če je ne zdravimo?
To pa zato ker nadledvični žlezi nista sposobni se odzvati na stres ali pa okužbo.

•[Možgani] Kakšni so učinki Simmondsove bolezni?
Učinki Simmondsove bolezni ali hipopituitarizma so spolna nerazvitost, neplodnost, prezgodnji ostarel videz, šibkost, bledica in na splošno slabo počutje.

•[Možgani] Kaj je to hipopituitarizem?
Hipopituitarizem je bolezen možganskega priveska in sicer sprednjega režnja možganskega priveska. Sprednji reženj ne izloča nobenega od 6 hormonov, ki so pomembni za uravnavanje rasti, metabolizma in spolnega razvoja.

•[Možgani] Kako poteka zdravljenje mnogosečja?
Bolnik mora v osnovi spiti toliko vode kot jo izloči, včasih je že dovolj če bolnik omeji sol v hrani in jemanje duaretikov, da ledvice zadržijo vodo. Najučinkovitejši ukrep pa je zdravljenje z umetno obliko ADH, imenovano dezmopresin, ki ga bolnik jemlje v obliki kapljic za nos.

•[Možgani] Kako poteka zdravljenje pritlikavosti?
Zdravljenje pritlikavosti poteka tako da bolnnik dvakrat na teden dobi injekcijo človeškega rastnega hormona. Zdravljenje traja do konca mladosti, dokler se normalna rast ne ustavi. Pri mnogih otrocih je uspeh zdravljenja odličenin zrastejo v normalne odrasle ljudi.

•[Možgani] Zakaj pride do pritlikavosti?
Do pritlikavosti pride zaradi motnje pri izločanju hormona, in sicer rastnega hormona iz hipofize. Vendar pri otroku lahko pride še zaradi katerih drugi vzrokov, kot so nepravilno prehranjevanje ali pa zapoznela puberteta.

•[Možgani] Kakšno je zdravljenje gigantizma?
Pri zdravljenju gigantizma se ponavadi uporabljajo tablete oz. zdravila, ki znižujejo nivo rastnega hormona.

•[Možgani] Kaj je to gigantizem?
Gigantizem je podobno kot akromegalija, gre za čezmerno izločanje rastnega hormona. Akromegalija se razvije ko je rast dolgih kosti že zaključena, pri gigantizem pa še ni zaključena in bolnik lahko doseže tusi 2,2m višine.

•[Možgani] Ali po uspešenem zdravljenju akromegalije bolnik zgleda enako kot pred boleznijo?
Popolno ozdravljenje ni mogoče, ker na spremembe v kosteh in videzu ni mogoče vplivati. Zdravljenje le zaustavi napredovanje bolezni.

•[Možgani] Kako poteka zdravljenje akromegalije?
Zdravljenje včasih sploh ni potrebno, če se ugotovi da se je rast tumorja zaustavila. Če pa aktivni tumor povzroča probleme zaradi svoje rasti, ga je potrebno odstraniti ali pa uničiti. Včasih je dovolj že če bolnik začne uživati zdravilo za zmanjševanje rastnega hormona.

•[Možgani] Kaj največkrat povzroči akromegalijo?
Največkrat akromegalijo ali hiperprodukcijo rastnega hormona povzroči tumor možganskega priveska.

•[Možgani] Kakšna je razlika med gigantizmom in akromegalijo.
Gigantizem je bolezen otrok, akromalija pa odraslih. Pri gigantizmu se rast kaže v višini, ker otroci še lahko rastejo, pri akromaliji pa se kaže rast vseh organov, ker so se kosti za rast v višino že utrdile.

•[Možgani] Kakšna je nevarnost nezdravljene akromegalije?
Čim dlje ostaja nezdravljena, tem nevarnejša je. Če se srce še nadaljne povečuje, se razvije pešanje srca. Pojavi se tudi visok krvni pritisk. Lahko se tudi poškodujejo drugi deli priveska, ki pa ponavadi vodijo v smrt.

•[Možgani] Kakšni so bolezenski znaki akromegalije?
Prvi znak, ki ga bolnik opazi je večanje nog in rok (preztesen prstan, premajhno obuvalo). Glava in vrat se povečata, spodnja čeljust nos in ušesa postanejo štrleči. Koža in jezik se odebelita, tudi glas postane globji. Bolnik je utrujen in se čezmerno poti. Ženske ponavadi ratajo tudi bolj dlakave.

•[Možgani] Kaj pomeni izraz akromegalija?
Akromegalija je bolezen hipofize oz. možganskega priveska, gre pa za preveliko izločanje rastnega hormona pri odraslem človeku.

•[Možgani] Ali so bolezni hipofize pogoste pri nas?
Bolezni hipofize so redke. Letno se zardi teh bolezni približno zdravi 100 ljudi.

•[Možgani] Kaj je to hipofiza?
Hipofiza ali možganski privesek je organ ki leži tik pod možgani in je najpomembnejša hormonalna žleza v telesu (kontrolno središče našega telesa). Uravnava mnoge plati rasti, razvoja in vsakdanjega delovanja telesa.

•[Možgani] Kaj pa je to presenilna demenca?
Pri senilni demenci gre predvsem za bolezen starejših, razlika je le v tem tem da pa s presenilno demenco lahko zbolijo tudi mlajši od 60 let. Vendar je presenilna demenca ponavadi vzrok kake druge bolezni (možganski tumor). Če to bolezen hitro odkrijejo se jo ponavadi da uspešno zdraviti , drugače pa ponavadi v 5 letih vodi v smrt.

•[Možgani] Kakšna je dolgoročna napoved za starejše z senilno demenco?
Za senilno demnco je značilno da sčasoma napreduje in je neozdravljiva. Zato bo človek z demenco potreboval izurjeno in stalno pomoč, ki je ponavadi na voljo le v bolnišnicah ali pa v domovih za starejše. Če vam bo zdravnik svetoval to , boste obolelemu naredili uslugo če boste mnenje upoštevali.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

ŽIVCI

•[Glava] Kaj sploh je multipla skleroza?
Živci so obdani z mielinsko ovjnico, ki dovaja živcev hranilne snovi in pa pospešuje prevajanje električnih sporočil po živcih. Če se mielinska ovojnica vname in nabrekne poškoduje živec, če se to zgodi številnim živčnim vlaknom imate multipla sklerozo.


•[Nos] Kje ležijo vohalni živci?
Vohalni živci so dobro zavarovani na stropu nosne votline, tik pod možgansko bazo.


•[Obtočila] Kakšne so lahko posledice perniciozne anemije?
Perniciozna anemija ni nevarna, če jo takoj zdravimo. Če pa odlašate z zdravljenjem se lahko trajno okvarijo živci in hrbtni mozeg, saj vitamin B12 vzdržuje živčevje.


•[Obtočila] Kakšne so možnosti zdravljenja Raynaudove bolezni.
Zdravnik vam bo predpisal vazadilatatorje, ki popravijo cirkulacijo krvi. Svetoval vam bo tudi da pri obedu popijete majhno količino alkohola, saj alkohol blaži simptome Raynaudove bolezeni. Včasih pa napravijo tudi operacijo- simpatektomijo, pri kateri prerežejo živce, ki skrbijo za krčenje žil. Živci ponavadi ponovno zrastejo.


•[Sklepi in zveze med kostmi] Kaj se vse lahko zgodi pri izpahu?
Pri izpahu se najprej strgajo sklepne vezi. Poleg premika kosti pa se ponavadi poškoduje še sklepna ovojnica, okoliške mišice, krvne žile in živci. Včasih lahko pride tudi do zloma ene ali obeh kosti.


•[Spolovila] Kakšna je dolgoročna napoved za moške s povečano prostato?
Operacija prostate je v večini primerov uspešna in se tako odpravijo problemi pri mokrenju. Vendar pa je res da se lahko pri operaciji poškodujejo živci penisa in nekateri bolniki lahko izgubijo zmožnost občevanja. Vendar je večina moških, ki potrebujejo operacijo starejših in jim to ne povzroča prav velikih ovir.


[Spolovila] Ali je operacija, pri kateri odstranijo rakavo moda povsem varna?
Žal se pri operaciji lahko poškodujejo oz. prerežejo živci, ki sprožijo izliv semena. Tako bolnik včasih lahko postane neploden. Oragazem še vedno lahko ima, vendar je ta brez izliva.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

•[Možgani] Kakšni so učinki Simmondsove bolezni?
Učinki Simmondsove bolezni ali hipopituitarizma so spolna nerazvitost, neplodnost, prezgodnji ostarel videz, šibkost, bledica in na splošno slabo počutje.


•[Jetra] Kakšni so bolezenski znaki ciroze jeter?
Ko bolezen že napreduje se pojavi izguba teka, hujšanje, slabost, splošno slabo počutje, prebavne motnje in napenjanje. Bolnik je nagnjen k podplutbam in hitro krvavi (pogosto iz nosu). Po obrazu, zgornjih udih in zgornjem delu telesa se pojavijo majhna, rdeča, pajkasta znamenja. V kasnejših stadijih se pojavi tudi zlatenica, moški izgubijo spolni nagon in postanejo impotentni, ženske pa izgubijo mesečno perilo. Potem ko se stanje še poslabša, se začne nabirati tekočina v trebušni votlini in gležnjih, bolnik postane razdražljiv, poslabša se mu spomin, je zmeden in zaspan.


•[Ledvice] Kakšni so bolezenski znaki terminalnega stadija pešanja ledvic?
Znaki se lahko pojavijo posamezno ali pa vsi skupaj, in sicer gre lahko za, zaspanost, šibkost, glavobol, obložen jezik, slab zadah pljučni edemi, splošno otekanje, zaradi nabiranja vode pod kožo, bolečine v prsih in kosteh ter hudo srbenje kože.


•[Ledvice] Kakšni so bolezenski znaki glomerulonefritisa?
Pri lažjih oblikah glomerulonefritisa znakov načeloma ni, pri težjih pa se pojavi splošno slabo počutje, slabost in bruhanje ter zaspanost. Količine izločenega seča so zelo majhne, zato se tekočina nabira v tkivih, kar bolnik opazi kot zabuhlost, zlasti sklepov.


•[Mišičje] Kako poteka operacija poškodovane kite?
Kirurg vam bo najprej dal splošno omamo, saj je ponavadi potreben kar velik operativni vrez, da se najde pretrgan konec kite. Ko kirurg konec najde, ga poskuša zašiti skupaj z drugim koncem pretrgane kite. Včasih morajo tudi kakšen del kite presaditi iz kakšnega drugega dela manj pomembne kite. Rezultati takšne operacije so ponavadi uspešni, vendar so poškodbe kit na prstih na rokah ponavadi bolj zapletene in se lahko zgodi, da so prizadeti prsti potem manj okretni, kot so bili pred poškodbo.


•[Spolovila] Kakšni so bolezenski znaki raka jajčnikov?
V zgodnjih stadijih je znakov malo, naredi se le bula, ki pa je ni možno opaziti in ne otipati saj jajčniki ležijo globoko v medenični votlini. Zato se rak ugotovi šele tedaj ko že napreduje in se pojavijo bolečine v podtrebušju, zmanjša se telesna teža, pojavi se splošno slabo počutje. Včasih lahko tumor producira tudi tekočino in zaradi tega oteče trebuh.


•[Srce] Kaj se lahko zgodi če imaš hud perikarditis?
Nevarnost je, če se hitro nabira perikadni izliv in ta s vjim pritiskom ogrpža srce. Na splošno pa perikarditis ni resna bolezen.
_________________
Lep pozdrav
Marjan