ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[sončnica]

SPOŠTOVANI!
PROSIM ZA VAŠO POMOČ.PRED TREMI LETI SMO PO SMRTI OČETA DEDOVALI OTROCI IN MAMA.BRATA STA SVOJ DEL LALA V HASOVANJE DOMA ŽIVEČIM NA KMETIJI.SEDAJ JE EN BRAT UMRL,S ČEMER SE JE NJEGOVO HASOVANJE PREKINILO.NAS ZANIMA KDO JE PO ZAKONU DEDIČ TEGA NJEGOVEGA DEDOVANEGA DELEŽA,MENIMO ,DA NJEGOVI HČERI ?ALI NJEGOVA ŽENA?LE TA ŽE PONUJA NJEGOV DEDOVAN DELEŽ PO NJEGOVEM OČETU V PRODAJO ČEPRAV ŠE NI IMELA SVOJE ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE.JE TO ZAKONITO?
ZA VAŠ ODGOVOR SE VAM V NAPREJ NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM IN VAS LEPO POZDRAVLJAM!
_________________
suzana

[marjan]

SPOŠTOVANI!
PROSIM ZA VAŠO POMOČ.PRED TREMI LETI SMO PO SMRTI OČETA DEDOVALI OTROCI IN MAMA.BRATA STA SVOJ DEL LALA V HASOVANJE DOMA ŽIVEČIM NA KMETIJI.SEDAJ JE EN BRAT UMRL,S ČEMER SE JE NJEGOVO HASOVANJE PREKINILO.NAS ZANIMA KDO JE PO ZAKONU DEDIČ TEGA NJEGOVEGA DEDOVANEGA DELEŽA,MENIMO ,DA NJEGOVI HČERI ?ALI NJEGOVA ŽENA?LE TA ŽE PONUJA NJEGOV DEDOVAN DELEŽ PO NJEGOVEM OČETU V PRODAJO ČEPRAV ŠE NI IMELA SVOJE ZAPUŠČINSKE OBRAVNAVE.JE TO ZAKONITO?
ZA VAŠ ODGOVOR SE VAM V NAPREJ NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM IN VAS LEPO POZDRAVLJAM!


Spoštovani !

Za konkreten odgovor v vašem primeru imam premalo podatkov.

Vsaka služnostna pravica ali hasnovanje mora biti vpisana v zemljiško knjigo.

Poznamo dve kategoriji služnosti, in sicer osebne in stvarne. Pri osebnih služnostih je služnostni upravičenec določena oseba, zato je služnost neprenosljiva. Med take spada užitek, raba in pa služnost stanovanja. Druga vrsta so stvarne služnosti, ki so ustanovljene v korist določenega zemljišča, zato se lahko prenašajo skupaj z lastninsko pravico na nepremičnini. Gre za pravico lastnika kakšne nepremičnine (gospodujoče zemljišče), izvrševati za potrebe uporabe te nepremičnine določena dejanja na nepremičnini drugega lastnika. Lahko pa je služnost tudi v tem, da mora lastnik druge nepremičnine trpeti določena dejanja. Tako delimo stvarne služnosti na pozitivne in negativne. Pozitivne so tiste, pri katerih lastnik gospodujoče nepremičnine lahko izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. Negativne služnosti pa so tiste, pri katerih lastnik gospodujočega zemljišča lahko zahteva, da lastnik služečega zemljišča opusti določena dejanja, ki bi jih sicer kot lastnik te nepremičnine lahko opravil.

Prenehanje služnosti:

•če se lastnika zemljišč dogovorita s pravnim poslom, ki ga je potrebno vpisati v zemljiško knjigo – izbris služnosti iz zemljiške knjige;
•če se lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti upre, zaradi česar je lastnik gospodujoče stvari ne izvršuje 3 leta;
•če se ne izvršuje v času potrebnem za njeno priposestvovanje;
•na osnovi lastnikove sodne zahteve, da pravica stvarne služnosti preneha, če le ta postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovaljena.

Upam, da sem kaj pomagal.

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Dedovanje

Oporočno dedovanje

Če se odločite za sestavo oporoke, je potrebno vedeti predvsem naslednje:


oporoko lahko naredi le oseba starejša od 15 let, ki je sposobna za razsojanje;
oporoka je pravilne oblike, če jo napišete in podpišete sami, če jo napišete na pisalni stroj ali računalnik ali če jo napiše druga oseba, pri čemer je ob vašem podpisu potrebna prisotnost dveh polnoletnih prič, ki se morata tudi podpisati. Če jo sestavite pri notarju ta poskrbi, da je oporoka pravilna in zakonita;

novejša oporoka razveljavi starejšo, razen v delih, ki niso v nasprotju s predhodno oporoko. Že napisano oporoko lahko tudi prekličete na enega izmed načinov, s katerim je bila sestavljena ali jo enostavno uničite. Oporoka prav tako nima več svoje moči, če pred smrtjo npr. nepremičnino prodate;

v oporoki lahko določite izvršitelja oporoke, ki poskrbi za zapuščino, jo upravlja in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor želite, vendar ta oseba ni dolžna funkcije prevzeti;

oporoko lahko hranite pri sebi, pri drugi zaupanja vredni osebi, odvetniku, notarju, sodišču ali v bančnem sefu. Tudi če hranite oporoko pri sodišču ali notarju, jo lahko vedno zahtevate nazaj.

Z oporočnim dedovanjem je povezan tudi nujni dedni delež in nujni dediči. Nujni dedni delež je del vašega premoženja, katerega ne morete razdeliti v oporoki, ker je ta namenjen krogu oseb, ki bi, v primeru, da ne bi bilo oporoke, dedovali (zakoniti dediči). Nujni dediči so vaši potomci ali posvojenci in njihovi potomci, vaši starši in vaš zakonec. Tem pripada polovica tistega deleža vašega premoženja, ki bi ga dobili, če ne bi bilo oporoke. Če nimajo sredstev za preživljanje, so lahko nujni dediči tudi vaši dedi in babice, bratje in sestre. Ti so upravičeni do tretjine deleža, ki bi ga prejeli ob zakonitem dedovanju. Če je premoženja za nujni dedni delež premalo, se vaše oporočno razpolaganje zmanjša, v določenih primerih pa je potrebno tudi vračanje daril, ki so jih že prejeli posamezni dediči.

Zakonito dedovanje

Če ne napišete oporoke, se vaše premoženje deduje po zakonu in sicer po naslednjih dednih redih:


I. dedni red so zakonec in otroci oziroma vnuki (če otrok prej umre) in dedujejo po enakih deležih;

II. dedni red so zakonec in starši zapustnika (oziroma njihovi potomci) in sicer tako, da zakoncu zapustnika pripada polovica, staršem zapustnika oziroma če teh ni več, njihovim potomcem, pa druga polovica zapustnikovega premoženja;

III. dedni red so dedi in babice zapustnika oziroma če jih ni več, njihovi potomci in sicer tako, da dedi in babice oziroma njihovi potomci po materini strani dobijo polovico, dedi in babice oziroma njihovi potomci po očetovi strani pa drugo polovico.
Zapustnikovi dolgovi

Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža.

Izločitev premoženja

Iz premoženja zapustnika se na zahtevo potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju, izloči tisti del premoženja, ki ustreza njihovem prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. To je posebej pomembno, če zakonca nista imela razdeljenega premoženja in je na nepremičninah vpisan le eden.

Povečanje dednega deleža

Zakonec ima pravico do povečanja svojega dednega deleža, če nima sredstev za preživljanje. Tako pravico imajo tudi starši zapustnika, če bi šlo za dedovanje v II. dednem redu in če nimajo sredstev za preživljanje.

Pogodbe

Darilna pogodba

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Ta pravni posel je običajen, če želimo nekomu brezplačno ali brez kakšne druge odmene, nakloniti nekaj svojega premoženja. Posebna darilna pogodba je darilna pogodba za primer smrti. To je darilna pogodba, ki se izpolni šele po darovalčevi smrti. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa.

Izročilna pogodba

Izročitelj se s to pogodbo zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje (del ali vse) svojim potomcem in njihovim potomcem. Pogoj za veljavnost te pogodbe je, da se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili zakoniti dediči in da je sklenjena v obliki notarskega zapisa. V izročilni pogodbi lahko izročitelj upošteva tudi zakonca, če pa ga izpusti, potem ta ohrani pravico do nujnega dednega deleža. Praviloma si izročitelj v pogodbi pridrži določene pravice uživanja, rente ali kakšnih drugih pravic ali ugodnosti, za katere ocenjuje, da jih bo v starosti potreboval. To premoženje se ne šteje kot darilo ob zapuščini in ni predmet morebitnega vračanja. Izročitelj pa lahko izročilno pogodbo prekliče zaradi nespoštovanja pogodbenih določil ali hude nehvaležnosti s strani prevzemnikov.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če tisti, ki je dolžan preživljati umre, ta njegova dolžnost preide na njegove dediče. Pogodba se lahko kadarkoli sporazumno razveže, v primeru nespoštovanja ali poslabšanja medsebojnih odnosov pogodbenikov do te mere, da skupno življenje ni več možno, lahko vsaka stranka zahteva, da sodišče pogodbo razveže.

Pogodba o preužitku

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Tudi ta pogodba je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Odpoved dedovanja

Ob urejanju premoženja in sklepanju ene izmed navedenih pogodb pogosto pride tudi do potrebe po odpovedi dedovanju. Posameznik namreč lahko nekaj podari enemu otroku in pri tem navede, da bo drugo premoženje pravično dedoval drugi otrok zaradi česar bi bilo primerno, da se ob prejemu darila prvi tudi odpove nadaljnjemu dedovanju. Do odpovedi dedovanju lahko pride tudi iz drugih razlogov. Dokler je nekdo še živ, se lahko potencialni dedič dedovanju po njem odpove le v sporazumu z bodočim zapustnikom. Ta dogovor pa mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa. Po smrti pa je odpoved dediščini možna brez notarskega zapisa, zgolj kot izjava dediča, ki mora biti podana najkasneje do konca zapuščinske obravnave.

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kdo deduje, če ni oporoke?


Leticija Škvadrolin, upokojena odvetnica

Kadar zapustnik napiše oporoko (oporoka), so stvari precej jasne: dedujejo osebe, ki so navedene v oporoki + morebitni nujni dediči (nujni dedič), ki jih v oporoki ni. Če pa oporoke ni ali je ta neveljavna, dedujejo zapustnikovo premoženje osebe, ki so bile z zapustnikom v določenem razmerju: v sorodu, v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti. Te osebe imenujemo zakoniti dediči (zakoniti dedič) in so razdeljene v tri dedne rede. Velja pravilo, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.



Prvi dedni red:
- zapustnikovi potomci, zakonec, zunajzakonski partner
Te osebe dedujejo zapustnikovo premoženje po enakih delih.

Primer: če po zapustnici dedujejo mož in dva otroka, pripade vsakemu od njih ena tretjina njenega premoženja.

Posvojenci so izenačeni z biološkimi potomci, zunajzakonski partner pa z zakoncem.


Pomembno: vstopna pravica!

Če kakšen zapustnikov potomec ne deduje, ker je umrl pred zapustnikom ali ker je dedno nevreden ali ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu, podedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadel, njegovi otroci (zapustnikovi vnuki), če teh ni, pa njegovi vnuki (zapustnikovi pravnuki) - in tako naprej. Ti torej "vstopijo" v dedovanje namesto svojega prednika. Ti dediči dedujejo po enakih delih.

Primer: zapustnik ima ženo in sina ter dva vnuka po hčeri, ki je umrla pred njim. Žena in sin dedujeta vsak po tretjino njegovega premoženja, vnuka po umrli hčeri pa vsak po eno šestino.


Drugi dedni red: starši, zakonec, zunajzakonski partner zapustnika
Če zapustnik nima živih potomcev (ali ti ne dedujejo), zakonec ali zunajzakonski partner ne deduje v prvem dednem redu, pač pa v drugem, skupaj z zapustnikovimi starši ali njihovimi potomci.

Starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih (vsak eno četrtino), zakonec pa drugo polovico. Tudi tu obstaja vstopna pravica: če eden od staršev ne deduje, dedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadla, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), vnuki ali pravnuki. Enako velja, če ne deduje nobeden od staršev. Če ne deduje nobeden od zapustnikovih staršev niti njuni potomci (jih ni, dedno nevredni, se odpovedali dedovanju), deduje zakonec celotno zapuščino.


Tretji dedni red: dedi in babice zapustnika
Če ni dedičev prvega in drugega dednega reda ali ti ne dedujejo, dedujejo zapuščino zapustnikovi dedi in babice: eno polovico ded in babica po materini strani po enakih delih (torej vsak četrtino), drugo polovico ded in babica po očetovi strani po enakih delih. Tudi tu velja vstopna pravica: če kateri od dedov ali babic ne deduje, dedujejo njegov delež njegovi potomci (zapustnikovi tete in strici ali bratranci in sestrične).

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca (ali noben od njih ne deduje, ker je dedno nevreden ali se je odpovedal), dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani oziroma njuni otroci, vnuki in njuni nadaljnji potomci.


Če ni nobenega dediča...
... postane zapuščina last Republike Slovenije. (Verjamemo, da zveni noro!). To pravilo velja tudi v primeru, ko ima zapustnik žive sorodnike (npr. prastarše in njihove potomce - "mrzle" tete ali strice, bratrance ali sestrične). Zakon sorodnikom, ki so od zapustnika oddaljeni bolj kot osebe, ki sodijo v tretji dedni red, ne priznava statusa zakonitih dedičev.


Za konec: vprašanje za padec na izpitu iz dednega prava
Zapustnik ima ženo in sina, hči iz prejšnjega zakona, vnuka, ki je sin pred 20 leti umrle hčere, ljubico, sestro in brata. Oporoke ni napisal. Kolikšen delež zapuščine pripada bratu in sestri?

Odgovor: brat in sestra ne dedujeta, ker sta dediča drugega dednega reda. Glede na to, da ima zapustnik tudi dediče prvega dednega reda (sin, hči, vnuk, žena), ti dediči zapustnikova brata in sestro izključujejo od dedovanja.






Ta tema vsebuje komentar na članek :



Spoštovana! Pred pol leta je umrl oče. Celo življenje sem preživela in živela v tej hiši katere lastnik je bil oče. Zanj sem tudi skrbela in ga negovala .Oče oporoke ni napisal. Na zapuščinski pa so se pojavili še trije polbratje, ki so tudi med seboj polbratje. Razen enega, ki že dvajset let ne živi več v naši hiši, niso vložili niti centa v hišo saj tudi ne vedo kje na primer je stranišče v hiši. Na zapuščinski pa je bilo določeno da se hiša in vse ostalo razdeli na štiri enake deleže. 20 let živiva z možem in tremi otroki v tej hiši v katero sva tudi veliko vložila zdaj pa hočejo, da se hiša proda mi pa na cesto! Zanima me kaj še lahko naredim?Sem že popolnoma obupana!? lp



notar Odgovor: Kdo deduje, če ni oporoke?

Težko bo. Z vso pravico bi zahtevali, da se del premoženja, ki ustreza vašemu prispevku k očetovemu premoženju, izloči iz zapuščine in izroči vam in torej ta del ne bi bil predmet dedovanja.

A če ste bili pravilno vabljeni k sodelovanju v zapuščinskem postopku, potem je zdaj skoraj gotovo prepozno. Edino če obstajajo razlogi za obnovo postopka, lahko svoje pravice uveljavljate v pravdi. Predlagam, da se posvetujete s kakšnim pravnim strokovnjakom, v živo.



Hvala za informacije! Kateri pa bi bili razlogi za obnovitev postopka, havala za odgovor!



notar Odgovor:

Predvsem tale: če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Dodaten pogoj je, da stranka teh novih dejstev ali dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek (postopek, ki naj se obnovi) končan s pravnomočno sodno odločbo.

Kdo deduje, če ni oporoke?

Še enkrat hvala za odgovor! Ali so ta dejstva oz. dokazi lahko tudi vzdrževanje onemoglega očeta, ki je že bil v domu onemoglih, pa nato odpeljan domov v domačo nego. Pa še to v hiši imam tudi delavnico iz katere je razvidno po računih itd., da se je sama hiša iz le te obnavljala,nova okna, centralna nap.,elek. napeljava, itd. Hvala za odgovor. lp



notar Odgovor:

Vojko, lahko so, a mislim, da ste spregledali del mojega prejšnjega posta: Dodaten pogoj je, da stranka teh novih dejstev ali dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek (postopek, ki naj se obnovi) končan s pravnomočno sodno odločbo.

inchi Odgovor: Kdo deduje,

Pozdravljeni !

Že 25 opravljam vsa fizična dela okoli hiše in ostalega ( vrt, manjša njiva , drva ) na domu moje mame. Sestra je soinvestitor in ima v lasti 1/2 hiše.Po očetovi smrti sem prevzel njegovo vlogo in s svojim delom odpovedovanjem in organizacijo mami in sestri pomagal dokončati hišo. Porabil sem denar, dopust, prosti čas. Kako doseči, da se polovica hiše izloči iz dedovanja v primeru mamine smrti, saj smo bili s sestro, ki ni premaknila kamna tako dogovorjeni. Sedaj mi grozi, da lahko računam samo na 1/2 po mami ostalo bo pa njeno. Če ne bi imeli ustnega dogovora bi danes hiša še ne bila končana. Mama v njej živi že skoraj 20 let.

hvala za odgovor.



vknjizba, Odgovor: Kdo deduje, če ni oporoke?

Edini zanesljiv način je, da se vaš ustni dogovor tudi zapiše. V nasprotnem primeru boste morali sestro tožiti povrnitev vrednosti vaših vlaganj v hišo, pri čemer pa takoj nastopi problem dokazovanja - kaj točno ste prispevali, koliko je bilo to vredno, še posebej zaradi časovne komponente.

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nujni delež

Dedni delež (delež premoženja umrlega zapustnika), ki pripada zakonitemu dediču (zakoniti dedič) v vsakem primeru, tudi če mu zapustnik v oporoki (oporoka) ni namenil ničesar.

Dediči, ki jim pripada nujni delež, se imenujejo nujni dediči.

Nujni delež znaša pri zapustnikovih potomcih, zakoncu in zunajzakonskem partnerju polovico (1/2) zakonitega dednega deleža. Pri zapustnikovih bratih in sestrah ter dedih in babicah znaša nujni delež tretjino (1/3) zakonitega dednega deleža, vendar so te osebe nujni dediči, samo če so so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni dedič ni upravičen do nujnega dednega deleža samo v primeru, če je dedno nevreden (dedna nevrednost) ali če mu zapustnik nujni delež odvzame oziroma ga razdedini, za kar pa morajo obstajati utemeljeni razlogi.

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Dosmrtni užitek na stanovanju

Dedno pravo


Vprašanje:
Pozdravljeni,rada bi vas vprašala za mnenje in nasvet, glede mojega problema. Stara sem 55 let, moj partner 58 let. Skupaj živiva v njegovem stanovanju, kamor sem se preselila pred 14. leti. Na tem naslovu sem tudi prijavljena. Stanovanje je kletno v izmeri 30 m2. Preden sem se vselila v to stanovanje, je bilo stanovanje v zelo slabem stanju, staro je 40 let. S skupnimi denarnimi sredstvi sva ga uredila v zelo prijeten bivalni prostor.( nova okna, svetlobni jaški, nova oprema,podi.) Partner ima sina iz prvega zakona, jaz pa dva sinova, skupaj nimava otrok. Ko sem se preselila k partnerju, sem hišo oddala mojima otrokoma v uporabo, tako, da se v hišo ne bi mogla, niti se ne bi rada vrnila, ker imajo po svoje z družinami urejeno življenje in tudi prostora ni. Sin partnerja pa je skupaj z družino živel v svojem stanovanju. Z partnerjam sva v dogovoru, da sem v njegovem stanovanju lahko do smrti, potem je dedič njegov sin. Bojim se,da je beseda premalo, ker nimava njegovega mnenja nikjer zapisanega. Partner pravi, da to ni potrebno, tudi če on prej umre, me njegov sin ne more spraviti iz stanovanja do moje smrti. Njegov sin sedaj prestaja zaporno kazen. Bil je poročen, med tem se je njegova žena ločila in skupaj z hčerkama živi v njegovem stanovanju. Čez pol leta bo sin na prostosti. Moj partner ima še premoženje od njegovih staršev in me zanima, ali bi lahko partner to premoženje glede na okoliščine prepustil svojemu sinu, meni pa stanovanje v katerem živiva.

Zanima me tudi, če bi moral partner napisati oporoko oz. kako drugače poskrbeti zame, da ne bo kasneje prišlo do težav in nepotrebnih tožb. Bojim se tudi, če bi partner umrl pred mano, da bi morala njegovemu sinu kaj izplačati, čeprav sem v teh letih v stanovanje vložila vse moje prihranke, vendar nimam računov. Delala sem pošteno in nikoli mi ni prišlo na misel, da bo prišlo do kakšnih zapletov. Ko pa se je življenje sinovega partnerja spremenilo, me je začelo skrbeti za naju s partnerjem.



Zelo vam bom hvaležna za vašo pomoč. Lep pozdrav in že v naprej hvala za odgovor

Odgovor:

Kot vsak lastnik lahko tudi Vaš partner prosto razpolaga s svojim premoženjem kakor želi. Med drugim ga lahko v celoti bodisi podari bodisi zapusti v oporoki Vam ali svojemu sinu. V primeru, da Vaš partner stanovanje, v katerem živite, podari ali z oporoko zapusti svojemu sinu, boste v zapuščinskem postopku lahko zahtevali nujni dedni delež(v Vašem primeru znaša ¼ v kolikor kot zakonita dediča nastopate le Vi in partnerjev sin) ali vračunanje darila v sinov dedni delež. Glede Vaših vlaganj v stanovanje pa boste v zapuščinskem postopku lahko zahtevali povračilo vlaganj, vendar boste morali višino le-teh dokazovati, kar pa bo v primeru neobstoja računov ali drugih listin, s katerimi boste lahko izkazali višino vlaganj težko. Kot solastnica boste lahko uporabljali stanovanje le v višini svojega solastniškega deleža, v preostalem deležu bo partnerjev sin lahko zahteval plačilo uporabnine. Nadalje Vas opozarjamo, da lahko partnerjev sin kot solastnik stanovanja zahteva delitev solastnine tako, da Vas izplača ali tako, da se stanovanje proda in kupnina razdeli. V primeru, da v zapuščinskem postopku ne boste uveljavljali nujnega dednega deleža, bo partnerjev sin postal celotni lastnik stanovanja in bo lahko od Vas zahteval, da se takoj izselite iz stanovanja. V kolikor stanovanja prostovoljno ne boste zapustili, bo to lahko zahteval od Vas po sodni poti. V kolikor si želite zagotoviti bivanje v stanovanju do smrti je potrebno to urediti bodisi v obliki pogodbe ali z oporoko.


Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nujni delež

Dedno pravo

Vprašanje:

Spoštovani, prosim, ce mi lahko odgovorite na sledece vprašanje, je precej nujno. Z izvenzakonskim partnerjem živiva skupaj že vec kot 12 let. Otrok nimava, imam pa sama dva, še iz prejšnega zakona. Imam tudi svoje premoženje, za katero bi želela, da ga dobijo izkljucno samo otroci. Kot sem slišala, ni dovolj napisana oporoka, ker partner lahko zahteva nujni delež. Kako se izogniti temu in ali so kakšne pravno veljavne poti, po katerih bi se temu lahko izognila. Vem, da je ena izmed možnosti, da se še za casa življenja napiše pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Vendar me zanima, ce je še kakšna druga pravna pot. Hvala in lepe pozdrave!





Odgovor:

Spotovani,



1.

Za čas življenja lahko prosto razpolagate s svojim posebnim premoženjem.

2.

Svetujemo sklenitev darilne pogodbe, morebiti pa tudi sklenitev prodajne pogodbe.

3.

Možna je tudi sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in v tem primeru drugi zakoniti dedič ni upravičen niti do nujnega deleža, ker premoženje, ki je predmet takšne pogodbe, ne sodi v zapuščino.

Za morebitno pripravo ustrezne pogodbe smo vam seveda na voljo.





tel: + 386 5 6520 100

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Upravičenost do deleža

Dedno pravo


Vprašanje:

Pozdravljeni.

Letos septembra bom dopolnila 26 let moj oče je umrl približno 19 let nazaj imeli smo skupno stanovanje, ki je bil last mame in ga je prodala tudi onadva sta bila takrat že ločena. Mami mi je povedala, da je bil oče v dolgovih drugače pa je bil iz hrvaške strani. Tam ima še živega očeta in mamo ter brata in njegovo ženo z dvemi otroki. Ker so tudi odnosi med mojo mamo in očetovo družino že od nekdaj napeti tudi sama jaz od njegove smrti nisem imela bistvenega stika s to družino prav tako ne mama.Ker mama ni želela sploh na pogreb jaz se ga praktično ne spomnim ter tudi na zapuščinski razpravi ni bila tudi jaz ne vem kaj se je dogajalo vem samo da je imel dolgove. Kako se v to prepričat? Če predpostavimo da je oče imel dolgove kdaj se jaz upravičena od njegove družine za nujni delež če sploh sem?
Lp,
T.



Odgovor:


1.
Kot zakonita dedinja lahko kadarkoli pri pristojnem sodišču, ki je opravilo zapuščinsko obravnavo, pridobite sklep o dedovanju, iz katerega bo razvidno, kakšna je bila pasiva in aktiva zapustnika.


2.
Če na zapuščinski obravnavi niste uveljavljali nujnega deleža, ki bi ga sicer lahko, je sedaj žal prepozno.


Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vprašanje glede dediščine

Dedno pravo


Vprašanje:
Pozdravljeni oglašam se iz Primorske z enim uprašanjem.In sicer .
(zadeva dediščina)Zanima me! 12.5.2009 mi je bil vročen pravnomočni sklep o 1/8 deleža me pa tudi zanima v kolikor ni prišlo do pritožbe katere od strank kdaj sem obveščen oziroma po kolikem času o mojem deležu,ker je več nepremičnin (kmetskih zemljišč) me zanima ali to dodeli sodišče v Ljubljani ali je dodatna obravnava.
Za vaš odgovor se vam v naprej najlepše zahvaljujem.
Lep.Pozdrav
S.



Odgovor:

1.
Če vam je bil vročen pravnomočen sklep o dedovanju, potem pritožbe niso bile vročene ali pa so bile zavrnjene.


2.
Vpis lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju izvede zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti.


3.
Na podlagi sklepa o dedovanju ste pridobili solastninsko pravico, vsak solastnik pa lahko v posebnem - nepravdnem postopku zahteva delitev solastnine.


4.
Delitev se opravi bodisi v naravi (če je to mogoče), bodisi tako, da en solastnik izplača ostale v denarju, ali pa se nepremičnina proda in denar razdeli.


5.
Z izdajo sklepa o dedovanju je zapuščinski postopek zaključen, delitev solastnine pa mora predlagati kateri izmed solastnikov in sodišče tega ne uvede samo.

Za nadaljna morebitna vprašanja in pravno pomoč smo vam na voljo.






tel: + 386 5 6520 100

Preberi še :
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Dedovanje


Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu. Medtem, ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu, kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.
Ločimo tudi vesoljno nasledstvo in posamično nasledstvo. Pri prvem preide premoženje na dediče na podlagi zapustnikove smrti same in poseben akt ni potreben. V tem primeru dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika. Druga vrsta pa je posamično nasledstvo, pri katerem preidejo posamezni deli premoženja na osebe, ki niso dediči. V tem primeru ima ta oseba samo terjatev nasproti dediču in zato ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Pogoji za dedovanje

Da pride do dedovanja, je potrebno, da:

•zapustnik umre;
•obstaja dedič;
•ima dedič dedni naslov (zakon ali oporoka);
•je dedič dedno sposoben;
•obstaja predmet dedovanja.
Predmet dedovanja

Predmet dedovanja je zapuščina - to je celota vseh premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Predmet zapuščine so lahko stvari za zadovoljevanje osebnih potreb in njegovih družinskih članov, stanovanjske hiše in stanovanjski ter poslovni prostori ter kmetijska in druga zemljišča. Dedujejo se torej lahko premičnine, nepremičnine, podjetja in udeležba v pravni osebi. Dedujejo se lahko tudi vse pravice, ki niso vezane na točno določeno osebo (npr. stvarne služnosti, medtem, ko se osebne služnosti ne morajo dedovati).

Osnova za dedovanje je torej zapuščina, ki pa se mora za vsak primer posebej ugotoviti. Praviloma spada vanjo vse premoženje, ki ga je zapustnik imel ob trenutku svoje smrti. V določenih primerih pa se mora iz zapuščine izločiti določen del.

Izločitev v korist potomcev

Predmet dedovanja ni premoženjska masa, ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev (vnukov zapustnika), ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. Del, ki se izloči, ustreza prispevku navedenih oseb k povečanju ali ohranitvi premoženja. To je dejansko premoženje otrok, čeprav je pripadalo zapustniku. Ta del premoženja sploh ne spada v zapustnikovo premoženje.

Izločitev gospodinjskih predmetov

Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski predmeti, če niso večje vrednosti. Ti predmeti gredo preživelemu zakoncu zapustnika, njegovim potomcem in njihovim potomcem, ki so živeli z njim v istem gospodinjstvu. Ti predmeti pa spadajo v zapustnikovo premoženje, ne spadajo pa v zapuščino, ker se iz nje izločijo. To opravi zapuščinsko sodišče.

Izločitev dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza družbeni pomoči dani zapustniku

Če je zapustnik užival socialno ali drugo pomoč, se del premoženja, ki ustreza vrednosti te pomoči, ne deduje. Ta del postane državna lastnina.

Dedovanje na podlagi zakona

Pri zakonitem dedovanju zakon določa krog oseb, ki zaradi sorodstvenih vezi ali zakonske zveze pridejo v poštev za dedovanje. V poštev kot zakoniti dediči pridejo:

- zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner (deduje v 1. ali 2. parenteli);

- 1. parentela = zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci (vnuki);

- 2. parentela = zapustnikovi starši in njihovi potomci (bratje in sestre, nečaki in nečakinje...);

- 3. parentela = zapustnikovi stari starši in njihovi potomci (strici in tete, bratranci in sestrične...);

Med posameznimi parentelami velja izključnost - sorodniki iz parentele, ki je po sorodstvu bolj oddaljena od zapustnika ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližje parentele. Za dedovanje so pomembne še linije. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, vštevši prednika kot predstavnika linije.

Najprej se določi parentela, nato pa se dediščina razdeli na toliko enakih delov, kolikor je linij. Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, velja vstopna pravica. če predstavnik linije ne deduje, ali če odpade kot dedič (umrl, dedno nevreden), potem stopijo na njegovo mesto njegovi potomci. Potomci, ki dedujejo na temelju te vstopne pravice, dobijo skupaj delež, ki bi šel njihovemu predniku, če bi ta dedoval.

Če zakonec deduje v 1. parenteli, torej skupaj s potomci, potem dobi enak delež, kot vsak izmed potomcev. Če pa deduje v 2. parenteli, skupaj s starši zapustnika, potem o­n dobi 1, ostali polovico pa starši. Zakonec pa ne deduje, če je zakonska zveza bila razvezana, ali če je življenjska skupnost prenehala. Enako velja, če je bila zakonska zveza razvezana šele po smrti zapustnika.

Nujni dediči

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja.

Čista zapuščina se dobi tako, da se od premoženja, ki ga je zapustnik imel ob smrti, odštejejo stvari, ki niso predmet dedovanja (gospodinjski predmeti, ...), odštejejo pa se tudi vsi dolgovi. Tej vrednosti se nato prištejejo darila, in sicer darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Na podlagi tako izračunane obračunske vrednosti zapuščine se lahko izračuna nujni delež. Hipotetično se določijo dediči, ki bi dedovali zapuščino, če ne bi bilo oporoke. Vsakemu se določi ustrezen del. Nato se ugotovi, ali kateri izmed teh hipotetičnih zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za nujnega dediča. če je temu tako, se lahko določi njegov nujni delež. Nujni delež potomcev in zakonca znaša 1/2 deleža, ki bi ga prejel ob zakonitem dedovanju, nujni delež vseh ostailh pa 1/3 zakonitega dednega deleža.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal manjši od vsote vseh nujnih deležev, ki jih je treba izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Razdedinjenje nujnega dediča

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:

•če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);

•če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;

•če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;

•če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.

Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.

Oblike oporoke:

•lastnoročna oporoka (besedilo mora biti napisano z lastno roko, pod njo pa mora biti še lastnoročen podpis;

•pismena oporoka pred pričami (obstaja pismeni sestavek (npr. natipkan na računalnik), katerega mora zapustnik podpisati ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti da je to njegova zadnja volja, tudi priči se morata podpisati na oporoko);

•sodna oporoka (zapustnik ustno izjavi svojo voljo na sodišču, ta jo pa zapiše. Lahko je napravljena tudi v konzulatu, v vojski ali na ladji);

•mednarodna oporoka

•notarska oporoka (oporočitelj ustno izjavi oporoko notarju, ta pa jo zapiše, ob prisotnosti dveh prič, ki se tudi podpišeta);

•ustna oporoka (oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata biti istočasno navzoči). Velja samo, če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pismene oporoke.

Z oporoko oporočitelj določi dediča (vesoljni naslednik, ki prevzame tako aktivo kot pasivo). Teh dedičev je lahko več. Ob dedičih lahko določi tudi volilojemnike. Ti dobijo volilo - oporočno naklonilo določene koristi. To volilo je lahko določeno tako, da morajo njegovo izpolnitev zahtevati od dediča. Lahko pa je določeno tako, da volilo pripade takoj ob smrti (npr. gospodinjski predmeti). Oporočitelj lahko določi tudi namestnika dediču ali volilojemniku. Ta dedič deduje, če prvi dedič ne bo dedoval.


Še več pravnih odgovorov:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[dolfi]

OBVEŠČANJE DEDIČEV

Pozdravljeni!

Moj oče in moja sestra sta podpisala pogodbo o preužitku. O pogodbi me nihče ni obvestil, zanjo sem izvedela naključno iz tretjih virov.

Očetu je delno odvzeta poslovna sposobnost, zato je Center za socialno delo poleg skrbnika za podpis omenjene pogodbe zahteval še skrbnika za poseben primer. Pogodba je bila sklenjena pri notarju. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so mi pojasnili, da Center za socialno delo ni dolžan obveščati ostalih potencialnih dedičev, naj pa bi bila to dolžnost notarja.
Zanima me, če kdo natančno ve, ali drži, da je v mojem primeru notar dolžan obvestiti ostale potencialne dediče?
To naj bi določal Obligacijski zakonik, vendar se ne znajdem.

Hvala za odgovor.

Lep pozdrav

[marjan]