ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Diagnostične preiskave CT, MRI, PET..


Naprave, ki gledajo telo

Intenziven razvoj sodobne medicine in tehnologije v zadnjih nekaj desetletjih je prinesel ogromen napredek, ko gre za zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje bolezni, vsi pa vemo, da je pravočasna diagnoza ena od ključnih prvin v procesu zdravljenja. Sodobna tehnologija nam zdaj na razmeroma enostaven način, tako za bolnika kot zdravnika, omogoča priti do popolne trirazsežne slike organizma, to pa zagotavlja postavitev natančnejše in zanesljivejše diagnoze. Zdravnikom je na voljo kar nekaj različnih aparatov, ki jim omogočajo zelo dober vpogled v notranjost telesa.

CT - računalniška tomografija

Ena od takšnih naprav, s katero zdravniki gledajo v naš organizem, je naprava za računalniško tomografijo, bolj znana pod kratico CT. Gre za postopek, ki je zamisel klasičnega rentgenskega snemanja dvignil na višjo raven. Namesto opazovanja zunanjih obrisov kosti in organov CT ustvari popoln trirazsežen računalniški model opazovanega dela telesa. Metoda temelji na merjenju absorpcije rentgenskih žarkov, računalnik pa na osnovi dobljenih podatkov ustvari prikaz notranjosti organizma. Prav zato je bilo treba za prvo CT-napravo počakati na dovolj napredno tehnologijo, ki je bila zmožna opraviti obsežno delo zbiranja in obdelave podatkov; to se je zgodilo v sedemdesetih letih.CT sta leta 1972 neodvisno eden od drugega skonstruirala britanski fizik Godfrey Hounsfield v laboratorijih EMI v Angliji in Allan Cormack na Tuftovi univerzi v ameriški zvezni državi Massachusetts. CT-skenerje so leto dni pozneje začeli uporabljati tudi v klinični praksi. Naprave prve generacije so imele zelo dolg obsevalni čas ali ekspozicijo v primerjavi z zdajšnjimi, pri katerih ta znaša približno 4,5 minute, zato so bili primerni samo za snemanje glave, saj so bili drugi deli telesa izpostavljeni gibanju (na primer zaradi dihanja). CT je postal razširjen v osemdesetih letih. Po nekaterih ocenah je zdaj po vsem svetu v uporabi skoraj 50 tisoč CT-skenerjev, od tega jih je 17 v Sloveniji.

Posnetki so preglednejši od klasičnih rentgenskih slik, saj lahko zdravniki, zaradi boljšega kontrasta, razlikujejo med različnimi tkivi, kot so kosti, mišice in maščoba. S to metodo ugotavljajo poškodbe medvretenčnih ploščic, omogoča pa tudi neboleč pregled črevesja (virtualna koloskopija).Z ultrahitrim CT lahko v samo 20 sekundah posnamejo srčno ožilje in ugotovijo celo najmanjše poapnenje, ki je prvi znak obolenja.

Nove generacije tako imenovanih multi-slice CT-naprav so oblikovane tako, da v samo 300 ms posnamejo do štiri plasti vzorca telesa in v manj kot eni sekundi ustvarijo matrico slike 512 x 512. Celoten prsni koš (40 vzorcev plasti, debelih 8 mm) lahko posnamejo v borih desetih sekundah. Znanstveniki so poleg velikega napredka glede hitrosti dosegli še premike na področju zmogljivosti obdelave, prikaza slike ter bolnikovega udobja.

Preiskave z računalniško tomografijo

Za preiskavo z računalniško tomografijo se odločijo, kadar je treba prikazati organe, ki jih je težko prikazati z drugimi slikovnimi metodami ali pa to sploh ni možno, denimo možgane. Indikacija za CT je tudi, ko druge metode ne zagotovijo zanesljivih dokazov o bolezni, klinična slika pa kaže na bolezenski proces, ki bi ga bilo morda možno ozdraviti z operacijo, a tudi, kadar so si podatki, zbrani s pomočjo drugih preiskovalnih metod, nasprotujoči ali pa premalo zanesljivi za dober načrt in zanesljivo izvedbo operacije ali drugih oblik zdravljenja.

Pri CT glave ne naredijo preiskave glave v celoti, ampak prikažejo samo del, na katerem bi utegnil potekati bolezenski proces. Tako opravijo CT možganov, obnosnih votlin (sinusov), možganskega ožilja, obraznih kosti ... Tudi CT hrbtenice opravljajo po delih, glede na diagnozo, in sicer CT vratne, prsne, ledvene in križne hrbtenice, bodisi s kontrastom bodisi brez. V večini primerov opravijo CT hrbtenice pri poškodbah. Z računalniško tomografijo lahko posebej prikažejo pljuča. Tudi prebavne organe z računalniško tomografijo pregledajo vsakega posebej: trebuh, želodec, črevesje, jetra, vranico, žolčne vode, žolčnik in slinavko.

Angiografija s pomočjo računalniške tomografije (CTA)

Rentgenska preiskava ožilja z računalniško tomografijo je diagnostična metoda za ugotavljanje bolezenskih sprememb na žilah. Pri preiskavi S CTA-angiografijo je prisotno rentgensko sevanje in bolniku med preiskavo v žilo na roki vbrizgajo kontrastno sredstvo. V primerjavi s klasično angiografijo ožilja je CTA bolniku prijaznejša preiskava in ne zahteva sprejema v bolnišnico. Ta diagnostična metoda je natančna in v rokah usposobljenih izvajalcev tudi enostavna. S poznejšo računalniško obdelavo je mogoče dobro prikazati bolezensko stanje v žili.

CTA-angiografijo uporabljajo pri ugotavljanju vretenastih lokalnih izboklin (anevrizem) v možganih in aorti, pri zožitvi ali zapori arterij na vratu (karotidne arterije), pri prikazovanju nekaterih tumorjev, poškodbah aorte in pljučni emboliji (nagla zamašitev arterij v pljučih).Med pomembne prednosti računalniške tomografije spadata velika natančnost in zanesljivost, čeprav zaradi velikih obsevalnih doz ni mogoče pregledati vsega telesa, ampak samo določene predele, kjer obstaja sum na bolezenske procese, poškodbe, krvavitve ... Preiskav z računalniško tomografijo ne opravljajo pri nosečnicah.

Izvedba preiskav

Bolnik med preiskavo mirno leži na preiskovalni mizi, po potrebi zadrži tudi dihanje. Pri nekaterih preiskavah v žilo na roki vbrizgajo kontrastno sredstvo. Pri preiskavah trebušnih organov bolnik kontrastno sredstvo zaužije. Izvedba preiskav je preprosta, vendar je obsevanost bolnika večja kot pri slikanju z rentgenskim aparatom. Računalniška tomografija je poseg, pri katerem bolniki prejmejo razmeroma visoke doze sevanja, zato je pred napotitvijo pomemben premislek o tem, ali bi se bilo posegu mogoče izogniti, oziroma ali ga je mogoče nadomestiti s kako drugo obliko diagnostiko (na primer z magnetno resonančno), pri katerem bolnik ne prejme doze. O tem je precej napisanega v literaturi, ki se ukvarja z varstvom pred sevanjem bolnikov pri medicinskih posegih.

Magnetna resonanca ali MR

Magnetna resonanca je novejši diagnostični postopek, pri katerem ne uporabljajo rentgenskih žarkov; metoda temelji na resonanci vodikovih ionov v močnem magnetnem polju. Telo oziroma organ, ki ga preiskujejo med snemanjem, je v statičnem magnetnem polju, z uporabo radiofrekventnih valov pa se oblikujejo signali, ki se ob pomoči računalniškega programa spreminjajo v sliko. Tako dobljena slika omogoča visoko diferenciacijo mehkotkivnih struktur in krvnih žil, in to znatno bolje kot pri CT, s čimer zdravniki dobijo še natančnejšo in jasnejšo sliko notranjosti telesa.Z metodo magnetne resonance, za katero so lani podelili Nobelovo nagrado za medicino, ne opazujejo samo tkivne strukture, temveč celo njihove funkcije, in to brez obsevanja.

Preiskave z magnetno resonanco

Preiskave osrednjega živčevja
V nevroradiologiji uporabljajo MR predvsem za pregled možganovine in hrbteničnega kanala.
Metoda je primerna za prikaz bolezenskih procesov, ki jih CT ne prikaže dovolj dobro ali sploh ne (na primer žarišča pri multipli sklerozi), a tudi pri zmanjšani ali nezadostni prekrvljenost dela možganov (možganska kap ali ICV). Z magnetno resonanco lahko zdravnik dobro razlikuje tumorje od drugih bolezenskih sprememb v možganih, brez uporabe kontrastnega sredstva pregleda žilni sistem oziroma pretok krvi v arterijah in venah, opravi angiografijo (odkrivanje nepravilnosti v zgradbi in funkciji žil zaradi nepravilnega razvoja ter vretenaste lokalne izbokline arterij - anevrizem), pregleda hrbtenični kanal, zlasti hrbtenjačo in bolezenske procese v njej, ožilje v hrbteničnem kanalu, dobro vidne so tudi medvretenčne hrustančaste ploščice (diskusi). Prednost prikaza s pomočjo magnetne resonance pred računalniško tomografijo je slika, sestavljena v več plasteh.

Magnetna angiografija

Magnetna angiografija je diagnostična metoda prikaza krvno-žilnih sistemov ob pomoči magnetne resonance. Gre za novejši diagnostični postopek, ki ni ne škodljiv ne invaziven. Zlasti dobre rezultate dosegajo pri prikazu krvnih žil v možganih in vratu ter v kombinaciji z MR teh področij.

Magnetna resonanca pri boleznih lokomotornega sistema

MR ramena, lakta, ročnega sklepa, kolena ali gležnja v nasprotju z artografijo in artoskopijo opravljajo neinvazivno. Metoda omogoča hkraten prikaz kostnega tkiva, hrustanca, mišic, meniskusa, tetiv in vezi. Preiskava je primerna pri športnih poškodbah pri profesionalcih in rekreativcih, primerna pa je za naslednje indikacije: zlomi, delno ali popolno pretrganje tetive, vezi in meniskusa, vnetja sklepov (večja ali manjša količina izliva v sklepu, vnetno tkivo, nadzor uspeha terapije po vnetnem procesu), degenerativni procesi ter spremembe v meniskusu, tetivi, sklepni ovojnici in hrustancu.

MR-preiskave organov v prsni in trebušni votlini

MR-preiskava pokaže lego, velikost in sestavo posameznega organa, a tudi to, v kolikšni meri je še ohranjena njegova funkcija. V prsni votlini MR dobro posname srce, pljuča in krvne žile, omogoča pa tudi preiskovanje organov v zgornji trebušni votlini. Pri preiskovanju jeter, vranice, trebušne slinavke in ledvici je lahko ta metoda zaradi vpliva dihanja nekoliko nenatančna. Organe v spodnji trebušni votlini, kot so mehur, rodila pri ženski in obsečnica (prostata) pri moškem, prikaže zelo dobro, enako velja za pretok krvi.

MR sklepov in mišic

Magnetna resonanca poda jasno sliko obkostnih struktur, zato velja za vodilno metodo pri preiskavah velikih in malih sklepov, hrbtenice (medvretenčnih ploščic) in mehkih tkiv gibal (mišice, kite). Dobro so vidne vse najmanjše poškodbe vezi in krvavitve v sklepu, raztrganine in krvavitve v mišicah. Vidne so tudi spremembe v sklepih, ki so posledica degenerativnih procesov ali drugih obolenj. Preiskava z magnetno resonanco pogosto da končni odgovor za nadaljnjo diagnostiko in terapijo.

Izvedba preiskav

Preiskava traja približno pol ure in poteka v posebnem preiskovalnem prostoru. Bolnika seznanijo s potekom in trajanjem preiskave, ter ga opozorijo na hrup, ki ga povzroča naprava.

Bolnik med preiskavo leži na preiskovalni mizi v posebnem tunelu. Del telesa, ki ga bodo pregledali, namestijo v ustrezno tuljavo. Pomembno je, da se bolnik med preiskavo čimmanj premika, saj vsak gib lahko popači sliko in njeno razlago. Ves čas preiskave bolnika spremljajo na zaslonu in se z njim pogovarjajo prek zvočnika. Slušalke ali čepki za ušesa varujejo bolnika pred hrupom. Po potrebi bolnik med preiskavo zaužije kontrastno sredstvo (lahko mu ga tudi vbrizgajo), ki poveča preglednost posameznih tkiv ali organov.Po opravljeni preiskavi utegne bolnik, zaradi uporabe magnetnega polja, občutiti rahlo toploto, ki po nekaj minutah izgine; radiofrekvenčni valovi namreč povzročajo segrevanje tkiva.

Največji prednosti te diagnostične metode sta v tem, da je neboleča in neinvazivna. MR zelo dobro prikaže sestavo mehkotkivnih organov in omogoča oceno njihove trenutne funkcije; zaradi možnosti zgodnjega odkrivanja bolezenskih procesov pri diagnostiki tumorjev velja za eno od vodilnih preiskav. Ker lahko MR-preiskave brez škode ponavljajo, dobivajo vse večji pomen tudi pri preiskavah otrok.Kljub temu obstajajo nekatere omejitve. Tovrstnih preiskav ne opravljajo pri ljudeh, ki imajo v telo vsajene elektronske naprave (srčni spodbujevalniki in druge elektronske naprave), odsvetujejo jih tudi nosečnicam v prvih dvanajstih tednih nosečnosti. Z magnetno resonanco ni mogoče dobro prikazati kosti in njenih struktur. Težko je izvedljiva pri nemirnih bolnikih, poleg tega povzroča nelagodje ali strah pri ljudeh, ki ne prenesejo zaprtega prostora. Uporabo te sodobne diagnostične metode omejujeta tudi visoka cena preiskave in težja dostopnost (premalo aparatur).

PET

Najnovejša med sodobnimi diagnostičnimi metodami, ki jo kmalu namerava v Slovenijo uvesti tudi slovenska nuklearna medicina, je pozitronska emisijska tomografija, znana pod kratico PET ali SPECT. To je raziskovalna in diagnostična metoda, s katero je mogoče ugotavljati funkcije organov.
Znanstvenikom je z metodo PET uspelo narediti viden celoten postopek presnove v telesu. Med presnovo namreč tkivo, obolelo za rakom, pospešeno vsrkava vbrizgani radioaktivni sladkor.
PET trenutno spada med najuspešnejše metode za odkrivanje metastaz različnih malignomov, s to metodo pa je mogoče tudi dokaj hitro ugotoviti, ali določena vrsta kemoterapije pri posameznem rakavem bolniku sploh učinkuje. Glavni oviri pri uveljavljanju PET v Sloveniji sta v tem, da je oprema zelo draga in da v bližini ni dobavitelja.

V Kliničnem centru sta dva magnetno resonančna tomografa MRT, čakalne dobe so različne po tkivih oziroma po organskih sistemih. Po Sloveniji so še trije MRT, vendar manjše moči (naprave se razlikujejo po moči, in sicer od 0,5 tesla do 2,5 tesla), in sicer eden v bolnici Valdoltra, dva pa sta zasebna, v Fontani v Mariboru in Medilabu v Ljubljani.

V Kliničnem centru ima dva računalniška tomografa, po enega pa še v Mariboru, Celju, Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Šempetru, Izoli, v ortopedski bolnici Valdoltra, na Jesenicah, Golniku, v Novem Mestu, Brežicah in na Onkološkem inštitutu. Dva sta tudi v zasebni lasti, med njimi eden v Medilabu. Čakalne dobe so v povprečju od enega meseca do šestih mesecev.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj pomenijo medicinske kratice in tujke

Piše: Asist. dr.sci. Leon Meglič, dr. med., spec. ginekolog in porodničar v ljubljanski porodnišnici

Med nosečnostjo se nosečnica sreča z vrsto izrazi, med katerimi nekatere že pozna, še več pa je takih, ki jih je sicer morda že slišala, a ji je njihov pomen povsem tuj. Da bo pot skozi nosečnost ne le lažja ampak tudi bolj razumljiva, smo vam pripravili slovar najpogostejših izrazov, s katerimi se boste srečevali v najbolj vznemirljivem času svojega življenja.

A

Abortus – splav
- artificialis – umetni
- habitualis – ponavljajoči se
- imminens – grozeči
- incipiens – začetni
- incompletus – nepopolni
- missed – zadržani (plod je odmrl, splav pa se še ni začel)
- spontaneus – spontani oz. naravni

Abrazija (tudi kiretaža ali čiščenje maternice) – postopek, pri katerem s posebnim inštrumentom (kireto) izpraznimo vsebino maternice. Vzrok je navadno krvavitev, zadebeljena sluznica maternice ali zaostal del posteljice.

Abrupcija posteljice – prezgodnje ločevanje posteljice od maternične stene (kadarkoli pred rojstvom ploda)

Amenoreja – o njej govorimo, kadar sicer redna menstruacija zaostane za tri mesece. V nosečnosti je to čas od zadnje menstruacije, ki ga v nosečnosti izražamo v tednih ali celo dneh (npr. amenoreja 142/7 pomeni štirinajst tednov in dva dni od zadnje menstruacije) in se večinoma ujema s časom trajanja nosečnosti, ne pa vedno.

Amniocenteza – postopek, pri katerem skozi trebušno steno nosečnice iz maternice odvzamemo nekaj plodovnice. V plodovnici so prisotne celice ploda. Kasneje le-te v laboratoriju razmnožimo in naredimo genetsko analizo dednega materiala. Na ta način ugotavljamo najpogostejše genetske napake pri plodu (npr. Downov sindrom). Navadno jo uporabljamo po 16. tednu nosečnosti.

Amnioskopija – postopek, pri katerem vstavi porodničar skozi nožnico nosečnice v maternični vrat (ta mora biti že nekoliko odprt) poseben inštrument in oceni barvo plodovnice. Barva plodovnice porodničarju pomaga pri oceni trenutnega stanja nosečnosti. Danes se redkeje uporablja.

Analgetik – zdravilo proti bolečini

Analgezija – postopki, s katerimi bolniku lajšamo bolečine

Anamneza – medicinska zgodovina neke osebe, vključno z medicinsko zgodovino najbližjih sorodnikov. Navadno pa vanjo vključimo tudi opis stanja ali bolezni, zaradi katere je oseba trenutno v bolnišnični oskrbi.

Anemija – slabokrvnost, v nosečnosti najpogosteje zaradi pomanjkanja železa

Anomalija – prirojena razvojna nepravilnost

Antibiotik – zdravilo za zdravljenje bakterijskih okužb

Antimikotik – zdravilo za zdravljenje glivičnih okužb

Apgar – pravilneje ocena po Apgarjevi je ocena stanja novorojenčka eno, pet in deset minut po rojstvu. Ocenjujejo se: srčna akcija, dihanje, barva kože, mišični tonus in refleksna vzdražljivost. Vsaka lastnost se oceni od 0 do 2 točki. Maksimalna ocena je 10 točk.

Asimptomatska bakteriurija – prisotnost bakterij v urinu brez kliničnih znakov vnetja

Atonija maternice – nezmožnost krčenja maternice po porodu, ki jo navadno spremlja huda krvavitev

B

BCG – besežiranje, cepljenje proti tuberkulozi
Biopsija – odvzem tkiva za nadaljnje preiskave
BIP – biparietalni premer. Je razdalja med eno in drugo senčno kostjo ploda in se uporablja pri ultrazvočni oceni velikosti ploda.
Bishop - pravilneje ocena po Bishopu je ocena zrelosti materničnega vratu nosečnice. Ocenjujemo s prsti pri vaginalnem pregledu. Ocenjujejo se: prehodnost materničnega vratu, dolžina materničnega vratu, višina vodilnega plodovega dela v porodnem kanalu, čvrstost materničnega vratu in položaj materničnega vratu. Vsaka lastnost se oceni od 0 do 3 točke. Maksimalna ocena je 15 točk, pomeni pa zelo nezrel maternični vrat (za porod).
Blighted oovum – slepo jajce. Netočen izraz za stanje, ko z ultrazvokom vidimo le prazno gestacijsko vrečko, plod pa je odmrl že zelo zgodaj.

C

Cerclage – ginekološka operacija, pri kateri napeljemo šiv okoli materničnega vratu in s tem pri popuščanju le-tega preprečimo prezgodnji porod.
Cervikoistmična insuficienca – popuščanje materničnega vratu, ki ima navadno za posledico splav ali prezgodnji porod
Coitus – spolno občevanje
Colostrum – mlezivo, izloček žlez v dojki med nosečnostjo ali takoj po porodu. Ni še pravo mleko.
CTG – kardiotokograf (aparat) ali kardiotokografski zapis (izpis aparata). Na izpisu sta dve krivulji. Zgornja prikazuje srčni utrip ploda, spodnja pa krčenje maternice (popadke). Ker se srčna akcija ploda ob pomanjkanju kisika hitro spremeni, nam CTG pomaga oceniti stanje ploda med nosečnostjo in porodom.

D

Depresija (poporodna) – duševna potrtost mater po porodu, od motenj v razpoloženju do pravih psihotičnih depresij.
Diagnoza – poimenovanje in spoznava bolezni
Distocija – nenormalen, težak porod
- fetalna – zaradi oblike, velikosti, lege ali vstave ploda
- materina – zaradi anatomskih lastnosti matere (ozke medenice ipd.)
- funkcionalna – zaradi nenormalno delujočih mišic maternice (miometrija)

E

Edemi – otekline
Eklamptični napad (tudi eklampsija) – je na zunaj enak božjastnemu napadu. Pomeni pa hud zaplet nosečniške bolezni in življenjsko ogroža mater in plod. Edino zdravilo je takojšnja prekinitev nosečnosti.
Epilepsija - božjast
Epiziotomija – rez, ki sega iz nožnice navzven in ima ob porodu namen preprečiti raztrganje presredka ob relativno veliki glavici ploda ali omogočiti izvedbo katere od izhodnih operacij (npr. vakuum).
EU – (graviditas extra uterinae) zunajmaternična nosečnost

F

Femur – stegnenica, najdaljša kost v človeškem telesu
Folna kislina – eden izmed vitaminov skupine B. Pomanjkanje v nosečnosti povzroči okvare nevralne cevi ploda (možganov in hrbtenjače).
Forceps – porodniške klešče, ki jih uporabljamo pri izhodnih operacijah oz. pri dokončanju poroda, ki je zastal iz različnih razlogov. Uporabljamo ga redko.
Fundus – vrh ali svod maternice

G

Gemini - dvojčki
Gestacija – trajanje nosečnosti, ki ga izražamo v tednih in dneh (enako kot amenorejo), ne pomeni pa istega kot amenoreja.
Gestoza – nosečniška bolezen, glej preeklampsija
Guthrie – test za ugotavljanje fenilketonurije. To je prirojena bolezen zaradi pomanjkanja neke beljakovine, ki ima za posledico hude razvojne nepravilnosti otroka po porodu. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, pa že s pravilno prehrano preprečimo njene posledice
GV – gestacijska vrečka. Je votlinica, napolnjena s plodovnico, opeta z amnijsko membrano in je prvi ultrazvočni znak nosečnosti. Njena velikost dokaj natančno opredeljuje starost nosečnosti oz. čas zanositve.

H

HbeAg – del (antigen) sredice virusa hepatitisa B
HbsAg – del (antigen) površine plašča virusa hepatitisa B
HCG (βHCG) – hormon humani gonadotropin (ali le njegova beta veriga) je hormon, ki ga izloča zarodek, in je prisoten le v nosečnosti (izjema so nekateri tumorji). Pojavi se dovolj zgodaj, da ga lahko odkrijemo v krvi ali urinu že dva tedna po spočetju.
Hemogram – krvna slika, osnoven pregled krvi
Hipertenzija – povišan krvni tlak. Kadar se pojavi v nosečnosti, navadno pomeni kompleksnejše obolenje (preeklampsijo).
Hipoksemija – pomanjkanje kisika v krvi
Hipoksija – pomanjkanje kisika v tkivih
Horionske resice – so del posteljice, skozi katere poteka izmenjava plinov in hranil med materjo in plodom. Delček jih lahko odvzamemo za genetske preiskave (namen je enak kot pri amniocentezi) že med 11. in 13. tednom nosečnosti.
Hospitalizacija – sprejem in zdravljenje v bolnišnici (hospitalu)
Hydrocephalus - vodenoglavec
Hydrops – vodenica, nabiranje serozne tekočine v telesnih votlinah

I

ICT – indirektni Coombsov test. Z njim v materini krvi odkrivamo prisotnost protiteles proti rdečim krvničkam. Nekatera med njimi so lahko usodna za plod (najbolj znana so protitelesa proti Rh pozitivnim rdečim krvničkam).
Ig – imunoglobulin (protitelo), ki je lahko vrste A,E,G ali M
Ikterus – zlatenica
Indukcija poroda – medicinska sprožitev poroda. Vzroki so zelo različni.
Infertilnost - neplodnost
Infuzija – vbrizgavanje tekočine v veno (najpogosteje) ali pod kožo. Tekočini je mnogokrat dodano zdravilo.
IUD – maternični vložek, ki se uporablja kot kontracepcijsko sredstvo
IUGR – zastoj rasti ploda med nosečnostjo. Oblike zastoja in vzroki zanj so različni, nobeden pa ni ugoden.

L

Laktacija – dojenje
Lohija - čišča

M

Mastitis – vnetje dojke, zelo redko izven obdobja dojenja
Mekonij – blato ploda oz. novorojenčka, ki nastane predvsem iz odmrlih celic črevesja, je še brez bakterij in zato nima vonja. Njegov pojav v plodovnici pred ali med porodom lahko kaže na pomanjkane kisika pri plodu
Mikcija – uriniranje
Miom – mišična novotvorba, najpogosteje maternice
Multipla nosečnost – večplodna nosečnost

N

Naegelovo pravilo – po njem se izračuna pričakovani dan poroda tako, da prištejemo prvemu dnevu zadnje menstruacije 7 dni in odštejemo 3 mesece. Če menstruacijski cikel traja več ali manj od 28 dni, ustrezno število dni prištejemo ali odštejemo prej dobljenemu datumu.
Nuhalna svetlina – je špranja na zatilju ploda, ki je pri nekaterih napakah ploda povečana od 11. do 13. tedna nosečnosti in jo lahko merimo z ultrazvočno preiskavo

O

Oksitocin – hormon, ki nastaja v hipofizi. Povzroča nabrekanje prsnih bradavic in krčenje maternice med orgazmom in porodom. To je hormon, ki ga občasno dodajamo med porodom, pa tudi pri težavah z dojenjem, med porodnicami pa je bolj znan kot »umetni popadki«.
Oligohidramnij – premajhna količina plodovnice

P

PAP – ocenjevanje celic (citološko) materničnega vratu z brisom po Papanicolaou. S to metodo iščemo predrakaste spremembe materničnega vratu, ki jih znamo dokaj enostavno zdraviti.
Partogram – grafični prikaz poteka poroda, ki ga sestavljata krivulja odpiranja materničnega vratu in krivulja spuščanja vodilnega plodovega dela skozi porodni kanal.
Partus – porod
Perinej - presredek
pH-metrija – postopek, pri katerem iz odvzete krvi ugotavljamo njeno kislinsko-bazno ravnotežje in vsebnost plinov (kisika in ogljikovega dioksida). Pomaga nam pri oceni stanja ploda med porodom (takrat kri s posebnim inštrumentom odvzamemo s plodovega skalpa) ali takoj po njem (kri takrat odvzamemo iz popkovnice).
Placenta – posteljica
- praevia - predležeča
Polihidramnij (hidramnij) – prevelika količina plodovnice
Preeklampsija – nosečniška bolezen, ki zaenkrat še nima odkritega natančnega vzroka. Gre pa za motnjo v delovanju žilja matere in motnjo v smislu zavračanja ploda in posteljice kot tujka. Kaže se v različnih oblikah, ki različno ogrožajo mater in plod. Vsem pa je skupno, da je edino zdravilo porod.
Prematurus – nedonošenček, otrok, ki je bil rojen pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti.
Proteinurija – prisotnost beljakovin v urinu. Kadar je pridružena hipertenziji, navadno že pomeni preeklampsijo.

R

Residua – ostanki, navadno produktov nosečnosti po splavu ali porodu
Rh faktor – je dobil ime po opicah rodu Rhesus, pri katerih so prvič ugotovili, da imajo rdeče krvničke nekaterih izmed teh opic na svoji površini posebno molekulo (Rh faktor). Poimenovali so jih Rh +, druge teh opic, ki te molekule nimajo, pa Rh -. Kasneje so to molekulo ugotovili tudi pri ljudeh. Pomembno je, da se lahko pri ljudeh, ki so Rh -, stvorijo protitelesa proti krvničkam Rh +. Ker taka protitelesa prehajajo skozi posteljico in lahko povzročijo smrt ploda, je nujno, da zaščitimo vse Rh – nosečnice pred tem, da bi ta protitelesa stvorile.
RI – rezistenčni indeks, izračunana vrednost, ki nam pove, kakšen je pretok v neki žili nosečnice ali ploda. Vrednosti za izračun dobimo s posebno ultrazvočno preiskavo, ki temelji na dopplerjevem efektu zvoka.
RR – vrednost krvnega tlaka, navadno izražena v milimetrih živega srebra (mmHg) kot sistolna vrednost (ob krčenju srca) in kot diastolna vrednost (ob širjenju srca). Slednja vrednost je vedno nižja.
Rubella – rdečke, obolenje, ki ga povzroča virus rdečk. Če nosečnica še ni prebolela rdečk ali bila cepljena, lahko povzroči hudo generalizirano okužbo ploda, ki se kaže v njegovih številnih okvarah (prirojene rdečke) ali celo smrti.
Ruptura - raztrganina

S

S.C. – (sectio cesarea), carski rez
Septum - pregrada
Serologija – dejansko sicer pomeni vedo o lastnostih in praktični uporabi serumov (sokrvice), uporablja pa se predvsem kot skupno ime za vrsto preiskav, s katerimi dokazujemo sveže ali stare okužbe (bodisi iščemo povzročitelje okužb oz. njihove dele, bodisi ugotavljamo prisotnost različnih protiteles proti tem povzročiteljem).
Simfiza – dokaj čvrsta vezivna plošča, ki veže levo in desno sramno kost v globini pod venerinim gričkom. V zadnji tretjini nosečnosti se zmehča in razširi, da omogoči boljšo prilagodljivost (gibljivost) sicer čvrste medenice med porodom.
Simfizioliza – pretirano zmehčanje simfize in razširitev špranje med obema sramnima kostema, ki ga navadno opazimo po porodu. Potrebno je ustrezno zdravljenje.
Soor – glivično vnetje nožnice, v nosečnosti je še posebej pogosto
SRM – spontano (naravno) predrtje plodovih ovojev
Stimulacija poroda - medicinsko pospeševanje poroda. Vzroki so zelo različni.

T

Terapija - zdravljenje
Toksoplazmoza – je okužba s parazitom Toxoplasma gondii. Okužba nosečnice, ki še ni prebolela toksoplazmoze, je lahko nevarna za plod, saj ima prirojena toksoplazmoza lahko za posledico duševno prizadetost, slepoto in druge napake.
TP – termin poroda (bolj natančno pa pričakovani dan poroda) je dan, ko je nosečnost stara polnih 40 tednov. Po definiciji pa pomeni terminsko obdobje od dopolnjenega 37. tedna do dopolnjenega 42. tedna nosečnosti. Pred tem govorimo o prezgodnjem porodu, po tem pa o poterminskem porodu.
Transfuzija – pretok krvi (ali njenih delov) iz vrečke ali steklenice v veno bolnika
Trojni hormonski test (trojni presejalni test) – preiskava, ki se opravlja med 15. in 20. (najbolje med 16. in 18.) tednom nosečnosti. Na osnovi meritev koncentracije treh hormonov: alfafetoproteina, horionskega gonadotropina in estriola, ob upoštevanju starosti nosečnice in starosti nosečnosti lahko izračunamo relativno tveganje za Downov sindrom.
TSH – tireotropin, hormon hipofize, ki spodbuja delovanje ščitnice
TT – razdalja od temena do trtice pri plodu, služi za ultrazvočno oceno velikosti ploda v prvi tretjini nosečnosti.

U

UPM – umetno predrtje plodovih ovojev
Uroinfekt – okužba sečil z dokazanim povzročiteljem in kliničnimi znaki (npr. pekoče uriniranje)
UZ – ultrazvok, ultrazvočna preiskava

V

Vakuumski porod – porod, ki ga dokončamo z vakuumskim ekstraktorjem. Del te naprave, ki ji rečemo pelota, dobesedno prisesamo na glavo porajajočega se otroka in ga s potegom porodimo.
Varice – krčne žile


Adrenalin (iz latinščine:

"ad" - pri, "ren" - ledvica) - hormon, ki ga izločajo predvsem nadledvične žleze. Adrenalin pospešuje hitrost delovanja in moč krčenja srčne mišice. S tem omogoča, da delujoče mišice (npr. pri delu, teku, begu) dobivajo več sveže krvi. Adrenalin se pogosto izloča v pretirani količini "brez potrebe", ko smo vznemirjeni. To se kaže z višanjem krvnega tlaka, hitrim in včasih tudi nerednim bitjem srca. Tako neugodno stanje odpravimo ali celo preprečimo z raznimi zdravili.
_________________
Lep pozdrav
Marjan