ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Prišel je čas ko smo eni spet malo bol aktivni v športu in s tem ispostavljeni tudi kakšni poškodbi.



Poškodbe mišic

Nekatere statistike navajajo, da so poškodbe mišic za ranami najpogostejše športne poškodbe. Mehanična sila v obliki pospeševanja gibanja telesa športnika, ki je že v gibanju, ali pa v obliki zaviranja takšnega gibanja, je glavni razlog za nastanek tovrstnih poškodb. Na mehanično silo je mišica, kljub večji masi in boljši prekrvavitvi, manj odporna kot zdrava tetiva. Odpornost mišice je odvisna zlasti od elastičnosti, kontraktibilnosti in nevromuskularne koordinacije. Poškodbo mišice navadno spremlja tudi poškodba kože, lahko pa je mišica poškodovana tudi izolirano, brez poškodbe kože (nateg). Kljub temu da je lahko poškodovana vsaka prečnoprogasta mišica, so športne poškodbe pogostejše na mišicah z večjim obsegom in kratkimi tetivami.

Glede na klinične slike, način zdravljenja in prognozo ločimo:

•obtolčenino mišice (contusio)
•nateg mišice (distenzio)
•raztrganino mišice (ruptura)

Obtolčenina mišice – contusio
Predstavlja blago poškodbo mišice, ki je posledica topega udarca na mišico od zunaj. Rane običajno ni, vendar pa ni izključena. Stopnja poškodbe oziroma nevarnost je odvisna od moči udarca (moči mehanične sile), lokalizacije udarca, napetosti mišice v času udarca ter morebitne okvare živcev in žil. Zaradi udarca od zunaj je prizadeta predvsem površina mišice. Poškodba žil v podkožju ali v ovojnici (fasciji) mišice, je vzrok za običajno prisotno krvavitev, ki se pokaže v obliki hematoma.

Znaki – simptomi:

•bolečina: je trenutna, moč bolečine je odvisna od lokalizacije udarca
•oteklina: je posledica izliva krvi – hematom
•prizadetost funkcije: funkcija je, predvsem zaradi bolečine omejena,vendar ne močno
•razbremenilni položaj: položaj ugoden za mišico in športnika

Zdravljenje

Bistvo zdravljenja pomeni preprečevanje oziroma zmanjševanje krvavitve in posledičnega hematoma. to skušamo doseči:

•z mirovanjem (protibolečinski učinek, zmanjševanje krvavitve, preprečevanje dodatne poškodbe)
•z dvigom- elevacijo poškodovanega dela telesa (zmanjšanje krvavitve, preprečitev venoznega zastoja)
•s hlajenjem poškodvanega dela (preprečevanje, zmanjševanje krvavitve, analgetično – protibolečinski učinek)
•z elastičnim zavojem (preprečevanje nastanka hematoma – elastični zavoj naj sega po svej dolžini prizadete mišice, najbolje od enega do drugega sklepa)
Nevarnosti – komplikacije obtolčenine mišice
Najnevarnejšo komplikacijo predstavlja tako imenovani »sindrom lože«, ki ga označujejo naslednji klinični znaki:

•močna bolečina oteklinanapetost
•trdost mišice na pritiskparestezije
•občutek mravljinčenja
•odsotnost perifernih pulzov na prizadete ekstrimitete (ne vedno) – bolečine pri gibanju

Pri sindromu lože gre za ishemijo določene mišice kot posledice edema (venski zastoj) ali hematoma (krvavitev iz pretrganih žilic mišične ovojnice na mestu udarca). Ishemija se lahko razvije do najhujše stopnje – do odmrtja dela mišice. Zato je zelo pomembno pravočasno posumiti nanjo in hitro ukrepati.sum, podan na osnovi kliničnih znakov, lahko potrdimo ali ovržemo z dodatno diagnostiko (elektromiografija, laboratorij, angigografija).

Zdravljenje sindroma lože
Potrebno je doseči čimprejšnjo razbremenitev pritiska na muskulaturo, kar je mogoče:

•z diuretikom (zmanjšanje edema)
•s fasciotomijo (razrez mišične ovojnice)
Oboje je potrebno storiti čim prej. Če je že prišlo do odmrtja mišice – do nekroze, pa jo je treba čim prej odstraniti, da ostane čim manjša brazgotina – fibroza.

Najpogostejšo lokacijo za razvoj ishemije mišice ali nekroze predstavlja sprednja loža goleni. Pojavlja pa se med drugimi športi tudi v pri nogometaših.

Nateg mišice (distenzio)
Nateg mišice je blaga poškodba in kot že sam naziv pove, gre za nateg mišice, pri katerem pa ne pride do anatomskih sprememb v njej, ker ni presežena meja elastičnosti mišice.Lahko pa je prisotna poškodba malih žilic ali živcev. Poškodba navadno ne pušča nobenih trajnih posledic – ravno zato, ker ni anatomskih sprememb v mišici.

Znaki:

•nenadna bolečina, ki pa navadno ne zahteva takojšnje prekinitve začete aktivnosti
•funkcija mišice je začasno oslabljena, vendar le kratkotrajno
•zmanjšan mišični tonus
Zdravljenje
Navadno zadostuje nekajdnevni počitek. V poštev pride tudi lokalno hlajenje

Natrganje mišice – laceratio
V tem primeru je določeno število mišičnih vlaken poškodovano. Izraženost klinične slike je odvisna ravno od števila poškodovanih mišičnih vlaken.

Znaki:

•nenadna bolečina na mestu poškodbe
•prisilna drža okončine (preprečevanje bolečine)
•močna krvavitev z nastankom hematoma
Zdravljenje

•mirovanje
•dvig prizadetega dela ekstremitete
•lokalno hlajenje
•elastični zavoj prizadetega področja
Pretrganje mišice – ruptura
Gre za pretrganje mišice, ki je lahko:

•delno (ruptura partialis)
•popolno (ruptura totalis)
Diferncialna diagnostika je včasih težka.

Ruptura partialis

Znaki:

•bolečina je intenzivna
•prisotna je krvavitev– nastanek hematoma
•funkcija je delno prizadeta

Zdravljenje

•mirovanje
•dvig prizadetega dela
•lokalno hlajenje
•elastični zavoj prizadete muskulature
Navadno zadostuje ta način zdravljenja (konservativno) in ni potreben kirurški poseg.

Ruptura totalis

Znaki:

•nenadna bolečina, navadno tako intenzivna, da onemogoča nadaljnjo športno aktivnost
•prisotna je krvavitev, po nekaj urah nastane hematom (ta lahko zaradi težnosti potuje na nižje mesto, kar lahko odvrne pozornost od mesta poškodbe)
•deformacija mišice, ki se na površini kaže kot vdolbljenje, se pri poizkusu kontrakcije mišice poveča
•funkcija mišice je prizadeta do te mere, da uporaba mišice ni več mogoča
Potek rupture se glede na možnosti zdravljenja deli na tri obdobja:

•akutna faza (prisotni sta bolečina in krvavitev)
•faza resorbcije hematoma
•faza tvorbe brazgotine

Zdravljenje
Končni cilj zdravljenja je tvorba čim manjše brazgotine, ki ne ovira, ali čim manj ovira mišično funkcijo. Navadno je potrebno kirurško zdravljenje (pripomore k manjši brazgotini). Zlasti pomembna je pravilna oskrba takoj po poškodbi, ko še nista znana zagotovo obseg poškodbe in potreben način zdravljenja.

V prvih urah po poškodbi mišice je postopek enak za vse stopnje okvar (»metoda ur«) in je sestavljen iz:

•preprečvanja oziroma odstranitve bolečine
•preprečevanje tvorbe hematoma
To dosežemo z razširjeno prvo pomočjo, ki jo predstavljajo:

•imobilizacija (v primeru popolne ruptureje potrebna imobilizacija dveh sosednjih sklepov glede na poškodovano mišico)
•dvig poškodovanega uda oziroma mesta poškodbe
•hlajenje poškodovanega dela
•elastični zavoj za celo mišico od enega do drugega sklepa
•koristna je aplikacija anestetika (sredstva proti bolečinam) v prizadeto območje (preprečevanje spazmov in bolečine)

Včasih se ta akutna faza zdravljenja lahko podaljša tudi do 48 ur. V fazi resorbcije se skuša ta resorcija hematoma pospešiti z raznimi postopki, kamor sodijo:

•uporaba heparinoidnih masti (debeli namaz preko noči)
•uporaba vlažne toplote (vlažno obkladki, preko katerih se da polivinil in preko njega brisača, za čas preko noči)
•izmenične kopeli (2 krat dnevno) in balneoterpija
•diatermija ( ultrazvok, kratki val, Sollux…)
•kinezioterapija (potrebno je upoštevati vsa njena načela, še zlasti načelo izogiba bolečini)
•masaža (vse vrste masaž ki morajo biti neboleče)
Komplikacije – nevarnosti:

•sindrom lože (ishemija, morebiti nekroza mišice)
•infekcija hematoma
•zakostenitev v mišici – miositis ossificans (metaplatija histiocitov v osteoblaste)
Postopki lokalnega hlajenja

Bistvo lokalnega hlajenja je povzročiti vazokonstrukcijo, ki zmanjša krvavitev in nastanek hematoma. Zmanjšuje tudi bolečino. Mogoči so naslednji načini lokalnega hlajenja:

•hladilni pršilci (ti delujejo površinsko, delovanje sega do 0,5 cm globoko, učinek na konstrukcijo žil v globini (v mišici) ni zanesljiv, obstaja nevarnost omrzlin na koži zato se ne priporoča direktna aplikacija na golo kožo ampak preko tkanine (npr. preko elastičnega zavoja), deluje kratkotrajno, na športnih igriščih se veliko uporablja predvsem zaradi analgetične (protibolečinske) komponente delovanja)

•hladilna sredstva za večkratno uporabo v trdem ali gel stanju (hranimo jih v hladilniku pri temperaturi od 0 do 8 stopinj, učinkuje od pol do ene ure – nato je potrebna zamenjava, učinek je globlji kot pri hladilnih razpršilcih, če so v tekočem stanju jih je mogoče dobro prilagoditi poškodovanemu delu telesa)

•vrečka z ledom (to je v praksi najbolj izvedljivo, možne so tudi improvizacije pri pripravi (led ali mrzlo vodo v polivinil vrečko ali termoforko)

Načelo lokalnega hlajenja
Pri tem načelu velja tako imenovano »pravilo 24 ur« (prvi dan po poškodbi pride vedno v poštev hlajenje). V prvih urah po poškodbi naj bi bil postopek hlajenja neprekinjen (temperatura od 4 do 8 stopinj), kasneje pa naj bi trajal od 20 do 30 minut z enako dolgimi presledki brez hlajenja, do umiritve simptomov (bolečina, naraščanje otekline in hematoma), vendar ne več kot 48 ur. Obdobju lokalnega hlajenja sledijo postopki za pospeševanje resorbcije hematoma.

Športna traumatologija



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Bolečine pri poškodbah mišic in sklepov


Med poškodbe mišic in sklepov spadajo zvini in nategi, za katere sta značilna nenadna bolečina in otekanje prizadete mišice ali sklepa.


Nateg


Nateg je mišična poškodba, do katere pride pri nenadnem in močnem krčenju ali čezmernem raztezanju mišice.

Blag nateg
V poškodovani mišici čutimo okornost in bolečino, ki trajata nekaj dni.

Zmeren nateg
Poškodbo spremljajo močnejše bolečine v mišici, oteklina in modrice. Bolečine trajajo od 1 do 3 tednov.

Izrazit nateg
Mišica je pretrgana, prisotne so notranje krvavitve, oteklina in modrice. Potreben je kirurški poseg.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nujno moramo obiskati zdravnika:

pri izraziti bolečini in hitrem otekanju,
pri sumu, da gre za pretrganje mišice ali zlom kosti.



Zvin

Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti, s čimer učvrsti sklep in prepreči njegovo čezmerno gibljivost. Do zvinov pride pri nenadnih spremembah smeri gibanja sklepa ali pri udarcih. Najpogostejša sta zvina gležnja in kolena.

Blag zvin
Sklep je občutljiv in boleč, še posebej pri premikanju. Prisotna je blaga oteklina.

Zmeren zvin
Sklep je občutljiv in boleč in ga težko premikamo. Pri opiranju nanj imamo občutek nestabilnosti. Prisotna je oteklina.

Izrazit zvin
Sklep je boleč in zelo otekel, nanj se ne moremo opreti, koža na prizadetem mestu pa je bleda. Poškodbo zelo težko ločimo od zloma kosti ali izpaha, ki zahtevata zdravniško oskrbo.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Nujno moramo obiskati zdravnika:

-pri pokanju v sklepu, nezmožnosti premikati poškodovani sklep, hudem otekanju,
-pri povišani telesni temperaturi, če je prizadeti predel topel in rdeč (okužba),
-pri izrazitem zvinu.



Lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov

Pri nategih, zvinih in udarninah na prizadeto mesto vsaki 2 do 3 ure za 10 minut položimo ledeni obkladek, kar bo zavrlo otekanje in nastanek modric.
Okrevanje bo hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom s poškodovanim delom telesa.
Za dodani protibolečinski in protivnetni učinek svetujemo zdravila za lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov , s katerimi narahlo namažemo obolelo mesto.
Zdravljenje traja običajno 2 do 4 tedne.









_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kosti so neločljivo povezane z mišicami, ki so “motor” telesa


Prek sklepov se pripenja na kosti mnogo kit, ki omogočajo, da se med krčenjem mišic povlečejo tudi kosti. Kite ali tetive namreč povezujejo kosti z mišicami, poleg tega pa še dodatno utrjujejo nekatere sklepe. Kite so sestavljene iz močnih snopov kolagenskih vlaken (čvrsta vezivna beljakovinska vlakna), ki pritrjujejo mišico na kost in prenašajo silo, nastalo v mišicah na kosti (slika 7-14).




Slika 7-14

Lega in zgradba kit. Kite so sestavljene iz močnih snopov kolagenskih vlaken, ki pritrjujejo mišico na kost. V večjih kitah so med kolagenskimi vlakni žile. V zapestju in na stopalih so kite obdane s kitnimi ovojnicami, ki izločajo mazivno tekočino.




V rokah, zapestju in na stopalih so kite obdane s kitnimi ovojnicami in oblite z mazivno tekočino, kakršna je tudi v sklepih. Mazivna tekočina olajša premikanje kit, ki jih vlečejo mišice. Včasih se te ovojnice vnamejo, še večkrat pa se vnamejo same tetive. Vnetje je običajno posledica dolgotrajnih ponavljajočih se gibov, pri čemer pride do prevelikega trenja med kito in okolnim tkivom, zlasti s priležno kostjo. Vnetje kite na stopalih lahko povzročijo celo pretesni čevlji. Znaki vnetja so bolečine, oteklina in omejeno gibanje. Pri velikih obremenitvah se kite lahko natrgajo ali celo pretrgajo. Pretrgana Ahilova tetiva, ki povezuje mišice v mečih s petnico na stopalu, je pogosta poškodba pri tenisačih, ki pri serviranju nenadoma stopijo na prste in potegnejo Ahilovo tetivo.

Če hočejo mišice premakniti kost, morajo večinoma delovati v parih. Ko se ena mišica ali ena skupina mišic skrči (kontrahira), se druga sprosti (relaksira) in raztegne (slika 7-15).




Slika 7-15

Mišice delujejo v nasprotno si delujočih parih. Če se ena skupina mišic skrči, se more nasprotna skupina sprostiti (mišični antagonizem).

3D PREDSTAVITEV

Gib roke (300KB)




To usklajeno delovanje urejujejo prek gibalnih živčnih vlaken gibalna središča v osrednjem živčnem sistemu. Vzajemno delovanje nasprotujočih si mišic imenujemo mišični antagonizem. Beseda antagonizem je starogrškega izvora in izhaja iz izraza antagonistes. Ta izraz je pomenil v antični tragediji osebo, ki je v vsem nasprotovala glavnemu junaku (protagonistu).

Mišice torej delujejo tako, da se krčijo in raztezajo. Med krčenjem se skrajšajo tudi za 40 % in tako približajo obe točki, ki se prek kit pripenjata na dve različni kosti prek sklepa. Vsako gibanje ogrodja oziroma kosti je torej potezanje in nikoli potiskanje. Tudi, kadar potiskamo kakšno stvar, se to izvede tako, da mišice vlečejo kosti, ki skupaj s položajem telesa privedejo do potiskanja.

Za tiste, ki bi hoteli vedeli več:

Večina telesnih gibov temelji na fizikalnem načelu vzvoda. Pri tem na en del vzvoda deluje s svojo silo mišica, ki prek oporne točke (torišča oziroma tečaja) deluje na drugi del vzvoda, kjer je breme. Vzvod predstavljajo kosti, ki imajo oporno točko na sklepu. Pri nekaterih sklepih, kot je v vratu, sta sila in breme (teža glave) na nasprotnih straneh oporne točke. Pri tem deluje sila v eni smeri, breme pa se prek ročice premakne v drugo smer (slika 7-16).




Slika 7-16

Prikaz delovanja mišic po načelu vzvoda. Na zgornji strani slike je prikazan primer, kjer sta sila (potezanje mišice) in breme (teža glave) na nasprotnih straneh oporne točke. Spodnji del slike prikazuje primer, kjer sta sila in breme na isti strani ročice.



Zato lahko nagnemo glavo vznak. Pri drugih pa delujeta sila mišice in breme na isti strani ročice. Tak primer je na primer pri dvigu roke, pri katerem je oporna točka v komolčnem sklepu, dvoglava mišica pa deluje na podlahtnico, na isti strani kot je breme, saj podlahtnico ki jo vleče, hkrati tudi dviga (sila in breme na isti strani ročice).



--------------------------------------------------------------------------------

Mišice se med delovanjem lahko tudi poškodujejo. Kadar kakšno mišico preveč obremenimo, se lahko nategne. Z izrazom nateg mišice pojmujemo blažjo poškodbo mišice, pri kateri se pretrga le malo število mišičnih vlaken in žil. Krvavitev v mišici povzroči bolečino in otekanje mišice. Včasih opazimo na zunaj tako poškodbo kot rahlo modrico. Močnejše poškodbe mišic imenujemo mišična raztrganina. Pri tem se pretrga večje število mišičnih vlaken. Raztrganino mišice spremljata tudi huda bolečina in oteklina. Pri močnejšem in daljšem obremenjevanju mišic se lahko pretrgajo tudi posamezni mišični filamenti. To se dogaja zlasti takrat, kadar po daljšem obdobju mirovanja opravimo zahtevnejši pohod v gore. Že naslednji dan nas bolijo mišice, pojav pa imenujemo mišična vročica. V jeziku gornikov se za tako stanje mišic največkrat uporablja izraz “muskelfiber”. V tem primeru nastane zaradi pretrganih posameznih mišičnih filamentov v mišici vnetje in iz poškodovanega mišičnega tkiva se sprosti vnetna snov (histamin), ki izzove vnetno reakcijo. Zato mišice nabreknejo in pritiskajo na živčne končiče, kar pa boli.

Mišice pa lahko zbolijo tudi brez pretiranega obremenjevanja. Včasih začnejo mišična vlakna postopno propadati in mišice zgubljajo učinkovitost (mišična distrofija). Vendar se to dogaja redko, bolezen pa ima običajno vzrok v dednih spremembah.

S kostmi so povezane večinoma le skeletne ali hotne mišice. Te delujejo pretežno takrat, ko hočemo premakniti del telesa ali celotno telo v prostoru. V telesu pa se morajo gibati še druge stvari. Tako se mora neprestano črpati in potiskati kri, iztiskati sokovi iz različnih žlez, potiskati hrana po črevesju. Teh nalog ne opravljajo hotne mišice temveč nehotne. Med njimi je največ gladkih mišic. Vendar med nehotne mišice lahko uvrščamo tudi srčno mišico, čeprav je ta pravzaprav le posebna oblika progaste mišice.

Mišice so motor telesa in so najobsežnejši organski sistem, saj zavzemajo 40 % celotne telesne mase. Spreminjajo kemično energijo, shranjeno v energijsko bogatih snoveh, v mehansko in izvajajo delo. Delo mišic se prek vezi prenaša na kosti in z gibanjem na celotno telo in okolico.

Vendar je pri pretvarjanju kemične energije v mehansko izkoristek slab, saj se za krčenje mišic izkoristi le 25 % kemične energije. Ostalo se zgubi v obliki toplote.


Skeletno mišičje sestavlja približno 650 mišic, pripetih na kosti. Poleg premikanja telesnih delov so te mišice odgovorne tudi za spreminjanje izraza na obrazu. S tem sicer ne prispevajo k pomembnemu premikanju telesa, omogočajo pa izražati čustva, kar je za sporazumevanje med ljudmi prav tako pomembno.
_________________
Lep pozdrav
Marjan