ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Več pravnih odgovorov in nasvetov na:
http://www.informiran.si/



Pravni nasveti:
http://www.informiran.si/portal.aspx?content=prirocniki&showMenu=1&showRightFrame=1

DELOVNO PRAVO


Obračun plače
Prosim za pojasnilo za koliko let nazaj lahko zahtevam popravek za nepravilen obračun plače. Konkretno mi na plači ni bil obračunan dodatek za delovno dobo , več kot deset let in kdaj je potrebno vložiti zahtevek delodajalcu. Kaj vse je lahko v tem primeru predmet zahtevka in ali se to razume kot odškodnina, ki ni obdavčena. Kako je zaradi tega z nižjo pokojninsko osnovo.
hvala in lep pozdrav. Marija


Odgovor
Glede neizplačanega dodatka na delovno dobo, katerega vam delodajalec ni plačeval več kot deset let, ste upravičeni od delodajalca zahtevati izplačila za razlike v plačah. Pri tem je potrebno upoštevati splošni pet letni zastaralni rok po 346. členu Obligacijskega zakonika. Obresti pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, po 347. členu Obligacijskega zakonika.



Prvi odstavek 336. člena Obligacijskega zakonika določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko imate pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Zastaranje tako nastopi, ko izteče zadnji dan z zakonom določenega časa. V konkretnem primeru ste imeli možnost in pravico terjati izplačilo premalo izplačane plače vsakokrat po prejemu plačilne liste za posamezni mesec in po izplačilu plače. Nevedenje o tem, da ste dobivali nižjo plačo od predvidene, praviloma ne vpliva na zastaranje. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, seveda pa se mora na zastaranje delodajalec sklicevati, saj sodišče ne pazi na zastaranje po uradni dolžnosti.



Ja, pokojninska osnova je zato nižja, zato je potrebno zahtevati, da se obračunajo bruto premalo izplačane plače, nato odvedejo davki in prispevki od teh zneskov (razlik v plači) in se vam nato izplača neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi.



Predlagamo pa vam, da delodajalcu predhodno pošljete opomin pred tožbo, kjer navedete da mora v roku 8 dni poravnati vse premalo izplačane plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi za vseh 10 let, šele v primeru neplačila vložite tožbo.



Upamo, da smo vam odgovorili na vsa vaša vprašanja in vam želimo veliko uspehov.



Nasvet vam je brezplačno posredovalo podjetje Invita d.o.o..
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO |


Pravica do nujnega deleža ...
Pozdravljeni,zanima me kakšne so moje pravice v zvezi z nujnim deležem.Starša sta se ločila,ko sem bil še otrok.Moja mati se je takrat odpovedala vsakršni preživnini zame na lastno željo.Sedaj sem star 31 let,oče se je medtem ponovno poročil in ima enega otroka,svojo hišo itd.
Skratka zanima me ali imam kakršnekoli pravice,naj si bo do nujnega deleža ali česarkoli podobnega?
Ali /če nujni delež lahko zahtevam šele po njegovi smrti?
Kako je z nujnim deležem,če oče vse svoje premoženje prepiše na svojo ženo oz.ga proda,ali v tem primeru tudi tega ne morem uveljaviti?

Hvala vam za vaše odgovore in nasvet lp.


Odgovor
Kot zapustnikov potomec ste upravičeni do nujnega deleža, ki znaša eno polovico vašega zakonitega dednega deleža. Nujni delež lahko zahtevate šele po zapustnikovi smrti, do njega pa ste upravičeni tudi, če oče premoženje podari svoji ženi. Če bi oče vse premoženje prodal in ob smrti ne bi imel ničesar, nujnega deleža ne bi mogli uveljavljati (razen, če bi npr. prodal svoji ženi, ki bi premoženje kupila z denarjem, ki ga je zaslužila z delom v času trajanja zakonske zveze z očetom).

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.

(Za razliko od plačljivih, so brezplačni nasveti zgolj informativni!)
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO


Pred zapuščinsko obravnavo
Meni in sestri je pred nedavnim umrl oče, ki pa pred smrtjo ni imel nepremičnine. Živel je v najemniškem stanovanju sam. Sestri se gre za denar,
mene pa je strah stroškov za krinko tega nekaj očetovega denarja, ki ga je ostalo po njegovi smrti. Sestra bi rada še pred zapuščinsko obravnavo dobila polovico zavarovalnine po očetovi smrti, ki je bila nakazana na moj račun. Ona je imela dostop tudi do očetovega TRR in je dviginila ves denar. Jaz pa bi rada "zamrznila" ta znesek do zapuščinkse obravnave.
Kako zakon opredeljuje čas od smrti do obravnave - kaj se po zakonu sploh naredi s tem denarjem in kako je z upravljanjem drugega njegovega imetja. Ali se sme prodati pohištvo, voziti njegov avto,...
Hvala,


Odgovor
Na dediče preide zapuščina s trenutkom zapustnikove smrti, kar pomeni, da lahko dediči skupaj razpolagajo s premoženjem zapustnika. Dokler zapuščina ni razdeljena, se šteje za skupno premoženje. Če pa je glede zapuščine kaj spornih vprašanj (npr. kdo je dedič, kaj sodi v zapuščino), je bolje počakati na sklep o dedovanju.

Lahko pa od sodišča zahtevate tudi, da postavi upravitelja zapuščine, ki bo do zaključka zapuščinske obravnave hranil in upravljal vse zapustnikovo premoženje. Sodišče lahko tudi odloči, da vsak od dedičev upravlja del zapuščine. Upravljanje pomeni tudi pravico do prodaje, še posebej, če je potrebno poravnati kakšne stroške ali odvrniti škodo. Od sodišča lahko zahtevate tudi, da odredi popis zapustnikovega premoženja po stanju ob njegovi smrti.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO


Izvršba in nasilni vstop
Pred dnevi smo na vratih našli opozorilo izvršitelja pred nasilnim vstopom. Izvršba se nanaša na brata, ki v mamini hiši stanuje in ne poseduje nobenih nepremičnin. To smo izvršitelju tudi povedali, in je odvrnil, da lahko odpeljejo vse, ne glede na lastnika. Zanima me, kako lahko z mamo zavarujeva svoje nepremičnine, in če lahko sploh izvedejo nasilno izvršbo na objektu, ki ni v lasti dolžnika. Hvala.



Odgovor
Izvršba z rubežem premičin se lahko izvede povsod, tudi v objektu, ki ni v lasti dolžnika.

Predvsem se zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb.

Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega.

Če bo izvršitelj stvari zarubil kljuv vašim ugovorom, morate na sodišču vložiti ugovor tretjega in dokazovati, da ste vi lastnica premičnin.

Predlagamo pa tudi, da se obrnete na upnika in mu pojasnite situacijo. Če bo upnik videl, da bo rubež neuspešen, si verjetno ne bo povzročal nadaljnjih stroškov.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO


Dedovanj-oporoka
Pozdravljeni. Soseda je pri odvetniku del svojega premoženja zapustila meni - nesorodstvo . Priča naj bi bil njen brat , ostalih bližnih sorodnikov pa leta nima. Zanima me, kako je z veljavnjosto te oporoke ?
LP


Odgovor

Če je vaša soseda napisala in podpisala lastnoročno oporoko, potem je taka oporoka veljavna, če je bila soseda sposobna razsojati.

Če pa ji je oporoko sestavil nekdo drug, ona pa jo je le podpisala, je taka oporoka veljavna, če je soseda pred pričama izjavila, da je to njena oporoka, priči pa sta to potrdili s svojima podpisoma. Priči morata torej biti dve in ne le ena sama, poleg tega pa priča ne more biti sosedin brat.

Če sta poleg brata kot priči podpisani še najmanj drugi dve osebi, ki sta lahko priči, je taka oporoka kljub bratovemu podpisu veljavna.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

STVARNO PRAVO | 21.08.2009


Pravice kupca stanovanja
kupila sem starejše stanovanje. Prodajalec in posrednik sta zatrdila, da so vse instalacije v stanovanju obnovljene. Pri opremljanju pa smo ugotovili, da elektro napeljava ni obnovljena,kot sta mi oba zagotovila. Ali imam kakšno pravico terjat od prodajalca, da mi povrne stroške nastale s sedanjo obnovo napeljave.Prodano mi je bilo z lažnimi podatki.



Odgovor
Če je imelo vaše stanovanje skrite napake, lahko med drugim zahtevate povračilo stroškov, ki so vam nastali s sanacijo napeljave.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO .2009


Porok pri kreditu
Sem porok pri gotovinskem kreditu.Ker ga je kreditojemalec prenehal plačevati sem zdaj na vrsti jaz.Ali obstaja kakšna možnost,da se izognem plačilu,ker imam zalo nizek osebni dohodek.Hvala za odgovor.


Odgovor
Če je vaš osebni dohodek nižji od zneskov, ki jih določa 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, izvršba na plačo ne bo mogoča. To pa samo po sebi še ne pomeni, da proti vam ne bo sprožen izvršilni postopek, tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi (premičnine, nepremičnine, ipd.) in da boste morali nositi stroške tega postopka.

Bolj smiselno je, da se kot porok skušate dogovoriti z upnikom za plačevanje po vaših zmožnostih, istočasno pa si prizadevate za to, da bo z odplačevanjem dolga nadaljeval pravi dolžnik.

Pripenjamo še 102. člen ZIZ:

Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova
izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova
začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih
zavodih, je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki
tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z
izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini
minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih
prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe,
pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in
njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do
dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako,
da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne
plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za
socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj
znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove
družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči.

Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova
invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je
mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite
preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.

Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti
ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče
seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo
socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

GOSPODARSKO PRAVO 2009



0dkup stanovanja
Spoštovani, stanovanje smo odkupili na 20 let prek firme staršev v kateri sta bila zaposlena. Do konca odkupa je še 3 leta, toda sedaj ni prišla položnica, ker je podjetje v stečaju. Starše sedaj skrbi, kaj bo če ne bo položnic zaradi stečaja, bodo zamudne obresti ali še kaj hujšega. Prosimo za nasvet kaj lahko v takšnem primeru naredimo, kako naj plačujemo položnice, na koga se lahko obrnemo... Najlepša hvala za nasvet.



Odgovor
S trenutkom začetka stečajnega postopka zapadejo vse nezapadle obveznosti v takojšnje plačilo, kar pomeni, da bi morali neplačane obroke v celoti plačati ob začetku stečajnega postopka.

Predlagamo, da se nemudoma obrnete na stečajnega upravitelja. Podatke o tem dobite na spletni strani www.ajpes.si, kjer lahko vpogledate v sodni register.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

STVARNO PRAVO 2009


Prodaja nepremičnine
že pred leti smo postali lastniki stanovanja v dvostanovanjski hiši, kjer je pa do njene smrti živela stara mama, sedaj, ko je umrala nam lastniki drugega stanovanja z njihovimi dejanji onemogočajo uporabo le tega in nam nočejo izročiti ključev ki so si jih prisvo jili. ker namreč trdijo, da je stanovanje njihovo, čeprav je bilo že zdavnaj vknjiženo na naše ime. Sedaj bi radi to prodali, najbolje bi bilo, če bi oni to odkupli, kajti stanovanji sta sicer ločeni, imajo pa skupni vhod, ogrevanje, vodo in elektriko. težava je pa v tem, da nimajo denarja za odkup in zaradi tega tudi osporavajo dejstvu, da je stanovanje naše (prpravljeni smo jim bili tudi prodati stanovanje po ceni bistveno nižji od tržne pa ni šlo). Težava je še v temu, da ni rešena etažna lastnina, kar še bolj otežuje prodajo tretjemu. Prepričan se tudi v to, da če bi hoteli urediti etažno lastnino, bi se temu upirali. Torej imamo nepremičnino, katere ne moremo uporabljati in niti prodati. prosim za nasvet kako se zadeve lotiti, da bi v čimkrajšem času stanovanje prodali.


Odgovor
Za rešitev problema je več možnih rešitev:

- delitev nepremičnine v nepravdnem postopku (to je izplačilo ali prodaja)

- izvedba etažne lastnine (lahko v nepravdnem postopku)

- če je hiša v solastnini, prodaja solastniškega deleža s predhodno ponudbo solastniku (zakonita predkupna pravica)

- tožba zaradi kršenja pravice do posesti stanovanja

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO 2009


Notarski zapis o dedovanju

Pozdravljeni!
Pri notarju smo sklenili Pogodbo o preužitku, Pogodbo o dosmrtnem preživljanju, Pogodbo o določitvi deležev v naravi in Odpoved neuvedenemu dedovanju. Pogodbo smo osnovali na eni parceli, ko pa je bila pogodba podpisana, je preužitkar dobil še eno parcelo (prej nismo vedeli, da sta parceli dve - imeli smo jih za celoto - v pogodbi je omenjena parcela s hišo, ta dodatna pa je travnik, ki bo morda čez čas postala zazidljiva). Zanima me glede na sledeče: "soudeleženki s podpisom pogodbe izjavljata, da sta po preužitkarjema v celoti dedno odpravljeni in se odpovedujeta neuvedenemu dedovanju po svoji materi in očetu, tako iz naslova zakonitega ali nujnega dednega nasledstva. Dedovanju se odpovedujeta v svojem imenu in v imenu svojih potomcev." .... ali to pomeni, da je ta dodatna parcela in vso ostalo premoženje vezano samo še na preužitkarja in prevzemnika oz. da soudeleženki pri tem več ne sodelujeta, saj sta že bili izplačani? Zanima me še, kaj pomeni odpoved neuvedenemu dedovanju? Zanima me še, kaj pomeni: "v primeru, da bi se ugotovilo, da je bila vrednost dajatev v času sklenitve pogodbe nesorazmerna in bi se ugotovilo, da je bila med njimi pomembna razlika, so stranke v pravnem razmerju na podlagi darilne pogodbe glede presegajoče vrednosti"? Za odgovor se vam lepo zahvaljujem


Odgovor:
Iz vašega vprašanja sklepamo, da sta obe parceli del pogodbe o preužitku, kar pomeni, da sta s sklenitvijo pogodbe postali last preužitkarja in ne bosta predmet dedovanja.

Odpoved dedovanju pomeni, da oseba, ki bi sicer dedovala po zapustniku njegove premoženje, ki bi ga imel ob smrti, po njem ne bo dedovala, prav tako pa tudi ne njegovi potomci (ker je bila odpoved dedovanja določena tudi za potomce).

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.

(Za razliko od plačljivih, so brezplačni nasveti zgolj informativni!)
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO 2009


Prodaja
Pozdravljeni. Z bratom sva lastnika hiše in živiva vsak na svoji polovici hiše. ker se najbolj ne razumeva, bi jaz rad prodal svojo polovico. To sem mu že omenil, vendar pravi da nima denarja. Ali lahko prodam svojo polovico drugemu ponudniku. Hvala za odgovor.


Odgovor
Spoštovani,

vedno se prodaja (so)lastniški delež nepremičnine in ne točno določeni fizični del nepremičnine. Svoj solastniški delež lahko prodate drugi osebi, vendar morate pred tem pod enakimi pogoji ponuditi svoj delež bratu ter mu določiti 30 dnevni rok za odgovor.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO 2009


Preživnina
zanima me ali lahko terjam preživnino od očeta,sem že zaposlena vendar mi ni nikoli ničesar dal ko sem bila še mala


Odgovor
Spoštovani,

dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke, preneha s polnoletnostjo otrok; podaljša se le v primeru, če se otrok redno šola in sicer do 26. leta. Če še niste dopolnili 26. let in se ne šolate, do preživnine niste upravičeni. Kasneje preživljanja ni mogoče terjati (razen v izjemnih primerih, če preživljanec zaradi hude telesne ali duševne bolezni ni sposoben za samostojno življenje in nima sredstev za preživljanje).

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO 2009


Ugotavljanje dedičev
Vprašanje v vzezi z dedovanjem. Za dedovanje po umrli teti smo prišli v poštev trije dediči. Sestra, hčerka pokojnega brata in jaz. Vendar ni v rojstnem listu zabeleženo, da je naš oče tudi oče našemu "bratu". Tam je namreč zaznamek da je oče neznan. Zanima me, ali je potem hči po pokojnem bratu upravičena dedinja, saj ni dokazano, da je z nami v sorodstvu. Hvala in lep pozdrav. Marija Krois



Odgovor
V kolikor boste v zapuščinskem postopku oporekali, da je hči vašega brata dedinja, je mogoča pravda na ugotovitev ali je dedinja ali ne, torej ali je bil vaš brat resnično sin vašega očeta, ki je brat zapustnice(?). V tem postopku je mogoče dokazovanje z vsemi dokaznimi sredstvi.

Sicer pa dedujejo delež, ki bi pripadel vašemu očetu njegovi otroci oz. posvojenci. Odvisno od konkretnega stanja, predvsem vrstnega reda smrti vseh oseb, pa lahko tudi drugi dediči.

Za natančenejši odgovor bi potrebovali več podatkov, zato predlagam, da se obrnete na pravnega strokovnjaka.

Odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO 2009


Delež in preživnina
Pozdravljeni.Z izvenzakonsko partnerico sva se razšla novembra 2008.V zakonu se nama je rodil otrok.Pred razpadom zveze sem živel v njeni hiši in prispeval pri obnovi hiše.Po razpadu zveze sva poklicala sodnega cenilca za oceno vložka obnove v hišo.Z ocenitvijo se strinjava in deliva vložek na polovico.Nastaja pa drugi spor.Ex partnerica zavlačuje ali noče izplačati deleža.Meša delež,ki ga je dolžna izplačati z otrokovo preživnino.Naj pojasnim še to.V oktobtu 2008 sem ostal brez zaposlitve ter se prijavil na zavod.Novembra pa me je na silo spravila iz hiše.Prisiljen v podnajemniško stanovanje.Sedaj v tem mesecu sva začela urejat stvari na csd-ju za preživnino ter stike za otroka ter papirji morajo še na sodišče.Od novembra do aprila 2009 sem dobival denarno nadomestilo.Imam pa vprašanja. Ex partner zahteva oziroma zmanšuje njen delež meni in odbiva vsoto,ki jo je dolžna saj pravi,da sem dolžan otroku preživnino od novembra 2008 do tekočega dneva.Meni se zdi sporno saj nisva bila še na sodišču obravnavana za preživnino.Tudi dohotkov nimam,saj sem še zmeraj nezaposlen.Lahko zahteva otrokovo preživnino za nazaj?Lahko jaz zahtevam preživnino zame za obdobje glede na to,da sem moral na silo izseliti in brez dohodka?Kako naj ukrapam glede mojega deleža v hišo?Kako do njega saj ne misli izplačati?Obstaja tožba za to? Kako pa gleda pravo,da otrok živi tudi pri meni.Se preživnina kaj zniža?Vem,da so dva ražlična pojma in se vam zahvaljujem za odgovore.Lep opzdrav


Odgovor
Mogoče je zahtevati znesek kolikor ste bili obogateni, ker niste ravnali s svojo dolžnostjo v zvezi s preživljanjem otroka tudi za nazaj (tehnično to sicer ni preživnina)

Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino.

Dokler je hiša v solastništvu jo imate pravico uporabljati (razen v kolikor obstaja drugačen dogovor), v kolikor je ne uporabljate pa odvisno od dejanskega stanja lahko zahtevate tudi plačilo uporabnine.

Skupno premoženje je vedno mogoče sodno razdeliti.

Preživnina je odvisna od konkretnega stanja, predvsem ali je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev ali obema. Preživljanje otroka se namreč lahko zagotovi s plačevanjem preživnine ali pa na drug način. Iz utemeljenih razlogov je vedno mogoče predlagati znižanje preživnine, tudi če je ta določena sodno.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO 2009



Oporoka
Pokojna tašča je imela v lasti tri četrine stanovanja in tri četrtine hiše. Otroki so imeli vsak po eno dvanajstino. Tašča je z oporoko zapustila klet stanovanja sosedi in hišo prijateljici, ki jo je imela tudi v najemu. Ali sta taki oporoki sporni, ker stanovanje ni bilo fizično razdeljeno in hiša ima prav tako solastnike? Otroci torej po pokojni dedujejo le stanovanje brez kleti. Kako je v takem primeru z uveljavljanjem nujnega deleža. Hvala in lepo pozdravljeni.



Odgovor
Spoštovani,

z oporoko zapustnik lahko razpolaga s svojim premoženjem; ne more pa razpolagati s tujim premoženjem. Razpolaga se le s (so)lastniškimi deleži in ne z deli stanovanja ali hiše v naravi; slednje je pomembno le zaradi posesti zapustnika, najemnika ali dedičev. Če je bilo stanovanje v najemu, je morala biti najemna pogodba pisna. Če bo najemnica postala solastnica stanovanja, bo najem prenehal in bo stanovanje lahko uporabljala sorazmerno svojemu solastniškemu deležu. Oporoka glede na navedeno ni sporna.

Če je zapustnik prikrajšal nujne dediče, morajo le-ti zahtevati svoj nujni delež v zapuščinskem postopku; bodisi tako, da pridobijo lastninsko pravico, ki ustreza nujnemu deležu ali pa so izplačani v vrednosti njhovega nujnega deleža. Najbolje pa je z oporočno dedinjo skleniti ustrezen dogovor, saj je ugotavljanje nujnega deleža lahko drago in dolgotrajno.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO 2009


Odplačilo stanovanja

Živim pri starših v hiši, sestra se je odselila v svoje stanovanje ki ga plačujeta starša. Zanima me, ali sestri vseeno pripada del hiše, oz. kaj je treba narediti da bi ona obdržala stanovanje, da meni nebi bilo treba v primeru smrti staršev odplačevati še njenega stanovanja z našo hišo.saj nismo v dobrih odnosih zaradi njenega partnerja in bi mi bilo hudo, da to breme ostane meni. Zanima me, ali velja navadna oporoka, ali moramo k odvetniku? Lp, Živa


Odgovor
Spoštovani,

odvisno od tega, kako se bo pred ali po smrti vaših staršev razdelilo njuno premoženje - če vanj seveda sodi tudi stanovanje, v katerega se je preselila vaša sestra.

Če stanovanje ni od staršev, potem ne bo nobene obveznosti. Če je stanovanje od staršev, potem je najbolj smiselno, da ga dobi vaša sestra, ki bo kot nova lastnica zanj morala tudi skrbeti. To je možno doseči z dednim dogovorom dedičem, najboljša rešitev pa je sklenitev izročilne pogodbe, s katero se premoženje zapustnika v soglasju z vsemi dediči razdeli med dediče že za čas zapustnikovega življenja. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Oporoka je lahko lastnročna, pisna pred dvema pričama, lahko pa tudi pri notarju. Odvetnik lahko pomaga pri sestavi oporoke v izogib kasnejšim nevšečnostim.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO 2009


Družinsko pravo
pozdravljeni,z možem se ločujem,ali se opravičena do polovice,ker sva vlagala v hišo njegovih staršev,hiša je od njegovih staršev,hvala za odgovor


Odgovor
Spoštovani,

upravičeni ste do povračila vaših vlaganj v hišo njegovih staršev. Zastarali rok petih let začne teči, ko izgubite posest nad hišo.

Do solastniškega deleža lastninske pravice na hiši bi bili upravičeni le, če je bil med vama z možem in starši dosežen dogovor, da se bodo zaradi vlaganja v hišo spremenili solastniški deleži.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO 2009


Dedovanje, darila pred smrtjo
Pozdravljeni, po smrti očeta smo dediči mama (njegova žena) in otroci. Oče oporoke ni naredil, predmet zapuščine pa so 2 nepremičnini, (verjetno) zaščitena kmetija, nekaj premičnin in denar. Pol leta pred svojo smrtjo mi je oče pomagal pri nakupu stanovanja, katerega sem 100% lastnik. Zanima me, ali se podarjeni denar za nakup stanovanja šteje v zapuščino po očetu, glede na to, da z očetom nisva sklenila nobene pogodbe. Ali preostali dediči za ta denar sploh vedo, ne vem. Tudi ko sta šli sestri na svoje, pa jima je oče pomagal (finančno in materialno pri gradnji). Ker je preostali brat bival s staršema, bi se rad v njegovo korist odpovedal tudi tej hiši in če namerava obdelovati kmetijo, tudi kmetiji. Ali je možno, da se odpovem točno določenemu deležu dediščine? V kolikor je kmetija zaščitena, ali je lahko lastništvo deljeno - npr. vse parcele po petinah? Hvala za vaš odgovor.


Odgovor
Darila se dedičem vštevajo v njihov dedni delež, v kolikor je zapustnik izjavil, da se določena darila ne vštevajo v dedni delež, oz če iz okoliščin izhaja, da je takšna volja zapustnika.

Odpovedati se je mogoče dediščini le v celoti.

Mogoče pa je v korist drugega dediča odstopiti del ali celotni dedni delež še pred zapuščinsko obravnavo in sicer na podlagi overjene pogodbe.

Najenostavnejši način pa je dedni dogovor pred sodiščem, kjer lahko vsi dediči sporazumno določite način razdelitve zapuščine.

Odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

STVARNO PRAVO | 2009

Vpis v zemljiško knjigo
Mama je pred 43 leti od soseda kupila hišo in precej zemlje.Naredila sta tudi doma napisano pogodbo a zemlje nista prepisala v zemljiško knjigo.A mama je to pogodbo po tolikih letih izgubila tako da je sedaj brez dokaza.Sosed je tudi že umrl pred 30 leti tako daje še vedno edino on vpisan v zemljiško knjigo.A umrli sosed ima tudi svoje otroke a v 30 letih se niso oglasili niti enkrat ker so vedeli da je njihov oče to prodal.Mama že 43 let vlaga,vzdržuje ter obdeluje zemljo. Ali je mama upravičena do tega posestva ali so se tu deležni otroci od pokojnega soseda če prav se 30 let ni nihče oglasi? Kakšen je postopek za vpis lastnine v zemljiško knjigo? Ali lahko po tolikih letih zastara in se bo lastnina lahko prepisala na mamo? Hvala za odgovor!!

Odgovor

Če razpolagate s kopijo pogodbe (dobite jo npr. na pristojnem davčnem uradu, kjer je bila predložena za odmero davka na promet nepremičnin), lahko sprožite postopek vzpostavitve izgubljene zemljiško knjižne listine in na tej podlagi dosežete vpis lastninske pravice v svojo korist.

Proti zemljiško knjižnemu lastniku pa lahko vložite tudi tožbo na ugotovitev lastninske pravice, če ste jo pridobili na izviren način na podlagi priposestvovanja. Stvarnopravni zahtevek ne zastara, vendar pa morate pohiteti, preden se kot lastnik vknjiži kdo drug.

Najhitrejši način pa bo, če se z dediči umrlega lastnika dogovorite za ureditev zemljiško knjižnega stanja.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO | 2009


Izvršba na nepremičnino
Pozdravljeni! Pri banki smo najeli hipotekarni kredit in le tega zavarovali z zastavitvijo nepremičnine. Omenjeni kredit se plačuje v redu. V ZK je zaznamba, da je nepremičnina zastavljena (plomba) za zavarovanje le tega posojila. To smo najeli 2007. Ker vzporedno s tem teče zapuščinska zadeva (pokojni oče je pri drugi banki imel najeto posojilo) in smo kot dediči bili dolžni poravnati zapustnikove obveznosti. Vmes smo se pravdali, pravdo izgubili, sodišče je določilo izvršbo za dolgovan znesek upniku (banki). Blokirali so račune vsem dedičem, delodajalca obvestili o zadržanju sredstev in na isti nepremični dali zahtevo za cenitev in narok za prodajo. Vprašanja: Nepremičnina, ki je že zastavljena v prvotni zahtevi, kako jo lahko druga zadeva povozi? Ali se ne upoštevajo vrstni redi? Imam pravico tožiti banko, da je odstopila od pogojev pogodbe? (posojilo zavarovano z zastavo nepremičnine). Zakaj je sodišče dovolilo, da se obremeni že obremenjena hipoteka? (kadar pa najemam posojilo mora nepremičnina biti prosta bremen)? Zakaj niso uporabljeni drugi instrumenti poplačila v zapuščinski zadevi (bremenitev OD pri delodajalcu, premičnine,..)? Za nasvet se vnaprej zahvaljujemo.

Odgovor

Na posamezni nepremičnini je lahko tudi več hipotek, ne glede na to, ali gre za pogodbeno hipoteko ali na podlagi sodne odločbe (npr. sklepa o izvršbi). Če najemate posojilo, posojilodajalec zahteva neobremenjeno nepremičnino zato, ker mu le to zagotavlja, da bo v primeru neplačila lahko vnovčil hipoteko in s prodajo nepremičnine prišel do poplačila (če bo pred njim več upnikov, se to ne bo zgodilo).

V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku se upniki poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko na nepremičnini. Čeprav predhodni dolg redno odplačujete, to ne preprečuje izvršbe na nepremičnino (to je cenitve, prodaje in poplačila upnika).

Banka se je za hipoteko na nepremičnini najverjetneje odločila zaradi zavarovanja svoje terjatve (višina?), pa tudi zaradi izboljšanja pogajalskih pozicij, vejetno pa je ocenila, da bo tako najlažje prišla do poplačila. Svetujemo vam, da stopite v stik z banko in se skušate dogovoriti za najbolj primeren način odplačevanja dolga.

Opozarjamo tudi na to, da dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO | 2009


Cenitev nepremičnine
Pozdravljeni. Ker si po pokojnem možu delim dediščino z njegovimi nečakinjami, katere se ne strinjajo s predlagano ceno njihovega deleža, sem se odločila za cenitev zapuščinske nepremičnine. Sodnica mi je predlagala cenilca, katerega sem sprejela in tako plačala tudi stroške cenitve, ki pa se mi ne zdi korektna. Sprašujem vas, s kakšno pravico in ali je to v praksi, da sodno zapriseženi cenilec na cenitev pripelje s seboj, nasprotno stranko, kateri je v interesu čim večja ocenjena vrednost nepremičnine zaradi izplačila le te. V pričakovanju na odgovor se vam že v naprej lepo zahvaljujem in vam želim vse dobro.


Odgovor
Spoštovani,

če je bila cenitev izvedena v okviru sodnega postopka, so pri cenitvi nepremičnine na kraju samem lahko prisotne vse stranke. Če se s cenitvijo ne strinjate, ji lahko ugovarjate v roku, ki ga je ali ga bo določilo sodišče ter navedete razloge, ki kažejo na slabo delo cenilca (nejasno, nepopolno, nasprotujoče si cenitveno poročilo, ipd.). Lahko predlagate tudi novega cenilca, vendar ni nujno, da vam bo sodišče ugodilo. Lahko predlagate tudi izločitev cenilca.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO | 2009

Darilna pogodba staršev na sina
Pozdravljeni, Starša mi nameravata podariti sanovanjsko stavbo, v kateri živim s starši. V ZK je kot lastnica, vpisana samo mati. Ali morata biti v darilni pogodbi vpisana kot darovalca, oba starša, (mati in oče) ali samo tisti, ki je vpisan, kot lastnik v ZK. Oče in Mati sta poročena. nepremičnino sta kupila (nista sama gradila). Kot kupec in podpisnik na kupoprodajni pogodbi je navedena samo mati. lp in hvala za odgovor


Odgovor
V vsakem primeru mora biti na pogodbi in zemljiškoknjižnem dovolilu podpisana vaša mati.

Sodelovanje vašega očeta je priporočljivo v primeru, če je bila nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti) vaših staršev, saj gre v tem primeru za skupno lastnino. Če bi vaša mati razpolagala s to nepremičnino brez soglasja očeta kot skupnega lastnika, bi bila pogodba izpodbojna.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

CIVILNO PRAVO | .2009


Darilna ali kupoprodajna pogodba?

Spoštovani! Vljudno prosim za nasvet v naslednji zadevi: od staršev bom dobila en del parcele. Zanima me kateri način je boljši oz. prednosti in slabosti obeh - narediti darilno pogodbo ali kupoprodajno pogodbo. Ali v primeru darilne pogodbe avtomatsko postane lastnik parcele tudi moj mož? Kako je s pravicami mojih bratov in sester do te parcele? Če pa se odločimo za kupoprodajno, kolikšen je davek? Najlepša hvala za vašo pomoč. Lep pozdrav.


Odgovor
Spoštovani,

davka na darilo v vašem primeru ni. Darilna pogodba je preklicen pravni posel, kar pomeni, da ga darovalec lahko prekliče, če pride po sklenitvi v položaj, v katerem je ogroženo njegovo preživljanje. Preklic v tem primeru ni mogoč le, če bi zaradi vrnitve darila postalo ogroženo preživljanje obdarjenca.

Preklic je mogoč tudi zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca, če se obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec darilo obdržal. Razlog za preklic je tudi rojstvo darovalčevega otroka, ki pred tem ni imel otrok.

V primeru dedovanja se darilo obdarjencu v primeru dedovanja po darovalcu všteva v njegov dedni delež (razen, če je darovalec to izrecno izključil), v vsakem primeru pa se upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine zaradi uveljavljanja nujnega deleža bratov in sester.

Pri prodajni pogodbi zgoraj opisanih možnosti ni, plačati pa je potrebno davek na promet nepremičnin v višini 2% od prodajne cene. Seveda pa prodajna pogodba ne sme biti le navidezna, saj mora volja pogodbenih strank biti usmerjena k prodaji (to je, da bo stvar, ki jo prodaja, prodajalec izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino). Navidezna pogodba nima pravnih učinkov, če pa je za navidezno pogodbo skrita kakšna druga pogodba (npr. darilna), se šteje, da je bila sklenjena darilna pogoba, če so podani pogoji za njeno veljavnost.

Tako na podlagi darilne kot prodajne pogodbe je za to, da postanete lastnica nepremičnine, potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se izvede na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila.

Če ste poročeni (ali živite v zunajzakonski skupnosti), se vam podarjeno premoženje šteje za vaše posebno premoženje in ob razvezi zakonske zveze (ali prenehanju zunajzakonske skupnosti) ni predmet delitve skupnega premoženja. V primeru prodajne pogodbe pa kupljena nepremičnina lahko predstavlja skupno premoženje, če je kupljena s sredstvi, pridobljenimi z delom v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti). V tem primeru se šteje, da je to skupna lastnina vas in vašega moža.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO | 2009


Pravica do nujnega deleža
Mati je vnuku (moj nečak) z darilno podgodbo dala nepremičnino 4 leta pred svojo smrtjo. Ali imam kot sin pravico do nujnega deleža?


Odgovor
Vprašanje je zlasti ali je nečak zakoniti dedič ali ne. Če je odgovor pritrdilen (ker je vaš brat oziroma sestra pokojni) čas darila ni relevanten, saj se darilo po samem zakonu vračuna v dedni delež.

V kolikor pa nečak ni zakoniti dedič, se k vrednosti čiste zapuščine prištejejo le vrednosti daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja naklonil tej osebi, ki ni dedič. V tem primeru (torej razpolaganja v zadnjem letu pred smrtjo) se postavi vprašanje ali je zapustnik z darili prikrajšal vaš nujni delež (glede na to, da ste kot sin nujni dedič). To pa se zgodi v primeru, če iz zapuščine ne bi prejeli vsaj ½ deleža, ki vam gre po zakonu. V takem primeru imate pravico zahtevati vrnitev darila.

Upamo, da je bilo na vaše vprašanje odgovorjeno.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DELOVNO PRAVO | 2009


Letni dopust
Stara sem 52 in 3 mesece, delam v trgovini, zanima me kdaj mi pripada več dopusta zaradi starosti.


Odgovor
Po določbah ZDR in Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije ima starejši delavec, pravico do dodatnih treh dni letnega dopusta. Postavlja se torej vprašanje ali vas ZDR šteje za starejšega delavca. Odgovor na navedeno vprašanje je zaenkrat po našem mnenju negativen.

53 let boste očitno dopolnili šele letos. Vaša kolektivna pogodba je na stališču, da se povečanje letnega dopusta upošteva šele v naslednjem koledarskem letu po tem, ko izpolnite pogoje za določitev daljšega trajanja letnega dopusta. Če boste torej letos (do zaključka koledarskega leta) dopolnila 53 let, vam bo dodatne 3 dni letnega dopusta pripadalo v koledarskem letu 2010.

Pri odgovoru na vaše vprašanje smo uporabili 6. odst. 54. člena KPg, drugi odstavek 59. člena, 201. in 236. člen ZDR.

Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO | 2009


Kako zahtevati polovico hiše
Ko sem se ločevala mi moj odvetnik ni zaklenil vpisa na hiso.Ker sem sedaj ločena in je moj negdanji partner še v ločitvenem postopku dal hišo na hipoteko,čeprav sva jo skupaj gradila.Kako naj sedaj terjam oziroma tožim glede hiše ,da bi vsaj nekaj dobila.Sem že čisto na koncu in imam z mariborskim sodiščem in odvetniki zelo slabe iskušnje.Prosim za nasvet in hvala.

Odgovor
Če hiša spada med vajino skupno premožnje, lahko vložite tožbo na ugotovitev vašega deleža na tem skupnem premoženju.

Pri tem boste morali vknjiženo sprejeti kot obstoječe pravno dejstvo, razen če dokažete, da je hipotekarni upnik vedel, da hiša predstavlja vajino skupno premoženje.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO | 2009


Nujni deležPri določitvi višine nujnega deleža: Kaj se jemlje? Stanje premoženja na dan smrti ali stanj na dan sklenitve oporoke? Ali kaj drugega?


Odgovor
Za ugotovitev nujnega deleža se vzame premoženje zapustnika na dan smrti.

Od tega premoženja se odšteje vrednost dolgov zapustnika in prišteje vrednost daril zakonitim dedičem (tistim osebam, ki pridejo v poštev pri dedovanju po zakonu).
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO |2009


Oporoka
Zanima me sledeče: teta je pred nekaj leti pri odvetniku z dvema pričama podpisala oporoko, po kateri vso svoje premično in nepremično premoženje zapušča nečaku in nečakinji (meni in moji sestri). Otrok ni nikoli imela in tudi poročena ni bila nikoli, niti ni živela z izvenzakonskim partnerjem. Ima pa še 7 bratov in sester. Zanima me, ali lahko po njeni smrti bratje in sestre izpodbijajo oporoko in ali so upravičeni do nujnega deleža?


Odgovor
Oporoko lahko izpodbijajo tudi bratje in sestre zapustnice.

Bratje in sestre so do nujnega deleža upravičeni le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DRUžINSKO PRAVO | 2009


Darilna pogodba - dedovanje
Spoštovani, naj na kratko opisem situacijo: pred leti so nama z izvenzakonsim parnterjem njegovi starsi z darilno pogodbo podarili neobdelano podstresje, kjer sva si potem, ko smo morali podreti streho in nadzidati nadstropje uredila stanovanje. Po darilni pogodbi, sva skupaj 1/3 lastnika hise (v naravi zgornjega nadstropja) in 1/3 parcele, na kateri hisa stoji. Vpisana sva tudi v zemljisko knjigo. Ker pa se menda pri dedovanju lahko pojavi problem (partner ima se enega brata), bi vas vprasala, kako naj s partnerjem zascitiva svoj interes, tako da ostane po smrti starsev 1/3 najina, partner pa deduje se polovico od preostalih 2/3, ki sedaj pripadata starsem. Ali je dovolj, da vpisemo etazno lastnino, ali bi bila potrebna izrocilna pogodba ali kaj drugega?


Odgovor
Darila zakonitim dedičem se vštevajo v njihov dedni delež, vendar bi do vračila darila lahko prišlo le v primeru prikrajšanja nujnega deleža drugih dedičev (nujni delež potomcev ½ njihovega zakonitega dednega deleža). V primeru, da bi želeli, da pride do drugačne delitve (kot na podlagi zakonitega dedovanja) premoženja, potem se to lahko uredi z oporoko, izročilno pogodbo ali z darilom, ki se ne všteva v dedni delež. Sam vpis etažne lastnine nima takšnega učinka.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

DEDNO PRAVO | 2009


Nujni delež
Pred 7 leti je umrla tašča,ki je z oporoko vse zapustila prvemu sinu. Ta je bratu predlagal, da se na sodišču odpove nujnemu d. on pa ga bo izplačal. Tega do sedaj ni in me zanima ali obstoji sploh kakšna varianta, da brata prime za besedo


Odgovor
V kolikor je v sklepu o dedovanju zapisana obveza, da brat izplača brata, potem je ta obveza iztožljiva.

V kolikor pa sta se brata vse zmenila ustno, v zapuščinskem postopku pa se je prvi brat odrekel dedovanju v korist drugega brata, potem pa imate napram dediču le neiztožljivo moralno obvezo, da izpolni obljubo.
Nasvet vam je brezplačno posredovala odvetniška pisarna Carmen Dobnik in odvetniki.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Izplačilo regresa in neizplačane plače

Trenuteno sem na porodniškem dopusu in imam 2 vprašanji:

1. pred nastopom porodniške sem bila v bolniškem staležu. Brez kakršnega koli ustnega ali pisnega obvestila ali opozorila mi je delodajalec znižal plačo za mesec marec 09 za 15%. Sodelavci so mi kasneje to sporočili, saj naj direktor ne bi imel denarja za izplačilo plač. Takrat je bilo "obljubljeno" da bomo razliko dobili takoj ko bo mogoče. Seveda razlike nisem nikoli dobila.

2. Prav tako pa še nisem dobila izplačanega regresa za letni dopust.

Delodajalcu gre bolj slabo in načeloma komaj shajajo, vendar me zanima ali mi je vseeno dolžan izplačati manjkajoči del plače in regres. Kaj sploh lahko naredim, ne bi rada šla v kakšno tožbo.....

Hvala vnaprej za odgovor!


Odgovor:
Vsaka sprememba plače, tudi povišanje, mora biti urejeno s spremembo pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci samovoljno ne smejo zniževati plače delavcem, četudi juim gre bolj slabo.

Tudi regres bi vam moral izplačati. Dejstvo, da ste na bolniški ali porodniški ne vpliva na izplačilo regresa.

Na podlagi 204. člena Zakona o delovnih razmerjih pisno opozorite deldoajalca, da vam krši pravice iz pogodbe o zaposlitvi in zahtevajte, da kršitve odpravi in vam izplača manjkajočo plačo in regres v roku 8 delovnih dni od prejema opozorila. Če delodajalec ne bo odpravil kršitev v omenjenem roku, obvestite o kršitvah inšpektorja za delo in vložite tožbo.




P. B
Nam so dali v podpis aneks v katerem smo morali soglašati z znižanjem plače...

Odgovor:
GapsoN je napisal/a:
Nam so dali v podpis aneks v katerem smo morali (???) soglašati z znižanjem plače...


morali ???


P.B.
Ja, morali... lahko sicer zavrneš, samo potem se že najde kakšen inštrument, po katerem postaneš presežek,...


...........................................................................................................

Pogodba o odpovedi..D

Spoštovani !
Od delodajalca sem prejel po pošti obvestilo,da sem na njegovem spisku za prekinitev delovnega razmerja.
Imam 26 let delovne dobe, skoz za nedoločen čas. Pravega razloga za odpuščanje ni navedel, zato me zanima kakšne pravice sploh imam, moram dobit odpovedni rok,. kaj lahko sploh storim ? Hvala vam za odgovor LP


Odgovor:

Sre 02 Dec, 2009

V procesu odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu najprej vročiti obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tem obvestilu delodajalec delavca obvesti, da je prišlo do razmer, ki narekujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec delavca tudi obvesti, da bo delavcu poskušal najti drugo primerno zaposlitev, ga poskušal prekvalificirati ali dokvalificirati. Če to ne bo mogoče, vam bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Temu obvestilu nato sledi odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delodajalci izdajo v različnem času od odpovedi. V sami odpvoedi pa mora delodajalec obrazložiti odpovedni razlog, navesti čas trajanja odpovednega roka ter dan, od katerega odpovedni rok teče, višino odpravnina ter rok izplačila odpravnine, vas poučiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter vas poučiti, da lahko s tožbo pred delovnim sodiščem zahtevate sodno varstvo pred odpovedjo.

Pozanimajte se pri delodajalcu, kaj se dogaja z vašo zaposlitvijo.

-- Če mislite, da vam je pogodba odpovedana nezaonito, stopite do odvetnika, ki bo vložil tožbo pred delovnim sodiščem. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od dneva prejema odpovedi.

Po preteku odpvoednega roka se prijavite na Zavodu za zaposlovanje, kjer boste ubveljavljali pravice iz naslova brezposelnosti. Rok je 30 dni od prenehanja delovnega razmerja.


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Več pravnih odgovorov in nasvetov na:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan