ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Premije za prostovoljno dodatno pokojnsko zavarovanje

Pojasnilo DURS, št. 42-401-10298/2005, 22. 12. 2005

V zvezi z vprašanji glede davčne obravnave premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih delodajalec plačuje za svoje delavke in delavce v času porodniškega oziroma starševskega dopusta, pojasnjujemo:



V skladu z 2. točko prvega odstavka 31. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 70/05 - UPB2 in 115/05) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU, po pokojninskem načrtu, odobrenem in vpisanem v posebni register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, enakega 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca in v letu 2005 ne več kakor 549.400 tolarjev na leto. Vsakoletni maksimalni znesek premije, ki se ne všteva v davčno osnovo, določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.



Če delodajalec za delojemalca zavarovanca plačuje navedene premije v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se znesek premije v delu, ki presega neobdavčeni znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kakor je to določeno v petem odstavku 31. člena ZDoh-1.



Določitev višine premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je torej odvisna od višine prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavezanca, ki jih plačujeta tako zavarovanec (15,5 odstotkov) kakor njegov delodajalec (8,85 odstotkov). Upoštevajo se obračunani obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca od izplačanih prejemkov v koledarskem letu. Tako se, na primer, upoštevajo v tekočem letu tudi prispevki, ki so bili obračunani od plač, izplačanih 30. decembra, čeprav so bili plačani šele v januarju naslednjega leta.



V osnovo za ugotovitev 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se vštevajo vsi prejemki, od katerih se v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99, 81/00 in 97/01) obračunajo obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (plače, denarno nadomestilo, npr. za odsotnost z dela zaradi bolezni, za čas porodniškega dopusta; nadomestilo za brezposelnost in zaradi invalidnosti; stimulacije in bonitete, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči in povračila stroškov v delu, ki presega s predpisom vlade določeni znesek teh prejemkov; regres nad določeno višino; drugi prejemki iz delovnega razmerja).



V skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZPSV ne glede na to, če je z zakoni drugače določeno, za delodajalca po tem zakonu velja tudi pravna oseba, ki jo bremenijo nadomestila plač iz prvega odstavka tega člena (Republika Slovenija, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije). Izjema od navedenega so nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Po določbi drugega odstavka 207. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 104/05 - UPB3) se namreč prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja, zato se tudi ne morejo upoštevati pri določitvi premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se še prizna kot davčna olajšava.



Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1 in 108/05) v 51. členu določa, da zavezanec delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena ZPIZ-1, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežev v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, odobrenem in vpisanem v posebni register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca zavarovanca in ne več kakor 549.400 tolarjev na leto, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave valoriziranih zneskov premije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dohodnino.

V skladu s poprej navedenim menimo, da tudi v primerih, ko delodajalec plačuje premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja delavcem v času, ko so na porodniškem dopustu in starševskem dopustu, ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev iz 51. člena ZDDPO-1, plačane premije lahko zmanjšujejo davčno osnovo.

Iz navedenega prav tako izhaja, da se premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih delodajalec plačuje za svoje delavke in delavce med porodniškim oziroma starševskim dopustom, ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če so izplačane v višini in pod pogoji iz navedenih določb ZDoh-1, čeprav prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačanega nadomestila bremenijo proračun Republike Slovenije.

LP