ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[Roža]

Vitiligo ni nedolžen!

Na morju, ko kopalke pokrivajo samo majhen del kože, je zadnja leta videti vse več ljudi, ki imajo po koži svetle lise, otočke brez pigmenta. Bolezen se imenuje vitiligo in je v marsičem uganka tudi za dermatologe. Na spletu lahko prebiramo, kaj ljudje, ki zbolijo, pišejo o svoji bolezni. Ker ne gre za nič takega, kar bi sicer ogrožalo zdravje (razen seveda kakovost življenja, vitiligo se namreč rad pojavi na obrazu), se veliko bolnikov sploh ne zdravi oziroma jim zdravniki ne predpišejo zdravljenja. Pa je vitiligo res tako nedolžen?

Bele lise na koži
Vitiligo je motnja v pigmentaciji. Celice, ki sproščajo pigment, melanociti, so uničene. Zato se na koži pojavijo bele lise, ki lahko nastanejo kjerkoli na telesu. Najraje se naredijo na obrazu in vratu, pod pazduhama, na okončinah, v dimljah in tudi na lasišču. Lahko se naredijo tudi na sluznici v ustih in v nosu ter na očesni mrežnici. Vitiligo lahko prizadene tudi lase, da mladi ljudje zgodaj osivijo. Mnogim se to zgodi le na delu lasišča, drugod so lasje normalno obarvani.



Avtoimuna bolezen?
Znanost doslej še ni odkrila, kaj uničuje melanocite. Obstaja nekaj domnev, ki pa niso dokazane. Po eni od njih naj bi šlo za delovanje imunskega sistema. Se pravi, da naj bi človekove lastne obrambne celice po pomoti začele prepoznavati melanocite kot tujke in bi jih začele uničevati. Ta predpostavka je še najverjetnejša. Resnici na ljubo so prav letos nekateri znanstveniki v svetu dokazali povezanost med nastankom nekaterih drugih avtoimunih bolezni in vitiligom. To pa spet pomeni, da bi lahko imeli bolniki z vitiligom tudi kakšno drugo avtoimuno bolezen. Torej vitiligo le ni tako »nedolžna« motnja, da bi jo lahko kar zanemarili.
Druga predpostavka pravi, da gre za motnjo, ki jo povzročijo nevrokemijski mediatorji s tem, da uničujejo melanocite. Tretja predpostavka je, da gre za motnjo v presnovnem procesu, se pravi, da stranski produkti presnove uničujejo melanocite. Del znanstvenikov se ukvarja z raziskovanjem dedne okvare na genih, ker imajo vitiligo pogosto cele družine. Včasih so nastanek te bolezni povezovali tudi z vnetnim procesom v telesu, toda to predpostavko so že pred časom opustili. Vse več je namreč dokazov, da gre za avtoimuno bolezen. Različne raziskave dajejo različne podatke o tem, koliko ljudi po svetu zboli. Nekatere pravijo, da od 0,5 do enega odstotka svetovne populacije, druge, da gre za štiri odstotke, pri nas naj bi imelo vitiligo 12 ljudi od stotih, kar je zgolj domneva. To poletje, na primer, je avtorica članka v enem dnevu na plaži opazila kar štiri mlade ljudi z vitiligom.

Zbolijo predvsem mladi
Vitiligo lahko nastane kadarkoli v življenju, vendar se najpogosteje razvije okrog 20. leta starosti. Večina pa zboli, preden dopolnijo 40. leto. Bolezen prizadene tako moške kot ženske, tudi rasa ni pomembna. Eden najbolj znanih ljudi s to motnjo je ameriški pevec Michael Jackson, za katerega množica ljudi še danes misli, da si je dal kožo pobelit. To ne drži, da gre za vitiligo, je potrdilo kar nekaj dermatologov.
Nekatere manjše raziskave kažejo, da dobijo vitiligo ljudje, ki imajo kakšno drugo avtoimuno bolezen, na primer motnje v delovanju ščitnice, alopecio areata (izgubo dlak), perniciozno anemijo (slabokrvnost, povzročeno z nesposobnostjo telesa, da vsrka dovolj vitamina B12). Znanstveniki povezave za zdaj še niso odkrili. Na srečo pa večina ljubi, ki ima vitiligo, nima drugih avtoimunih bolezni. Kakšnih 30 odstotkov obolelih za vitiligom je obremenjenih dedno, drugi zbolijo iz neznanega vzroka. Zato ni mogoče trditi, da se bolezen podeduje.

Vzorci
Znaki bolezni so vidni. Bele lise se najprej pojavijo na obrazu, kot rečeno, najraje okrog oči, okrog ust, tudi na ustnicah, na bradi, na izpostavljenih delih telesa torej. Rade se pojavijo pod pazduhami in v dimljah, tudi v predelu genitalij. Najpogosteje se pojavi v vzorcih: fokalni vzorec pomeni, da je razbarvanje kože omejeno le na nekaj predelov kože; segmentalni vzorec pa pomeni, da se je pojavilo samo na eni strani telesa; generalni vzorec pomeni, da so se bele lise naredile simetrično na obeh straneh telesa. Na primer v obeh podpazduhah, dimljah. Generalni vzorec je najpogostejši.
Največja skrb ljudi, ki so zboleli za vitiligom, je, ali se bo bolezen razširila. Pri prvih dveh vzorcih navadno ostane omejena na predele, ki jih je prizadela na začetku. Za generalni vzorec pa pravzaprav ni mogoče napovedati, ali se bo razširil ali ne. Pri nekaterih se bele lise ne širijo, pri drugih se razširijo tudi po drugih delih telesa. Enako velja za hitrost širjenja: pri nekaterih se širijo hitro, pri drugih ne. Nekateri bolniki pravijo, da se jim je bolezen razširila po hujšem fizičnem ali čustvenem pretresu.

Zdravniki so brezbrižni
Diagnoze ni težko ugotoviti. Bolezen lahko prepozna splošni zdravnik in potem bolnika napoti k dermatologu. Raziskava, ki so jo delali na Nizozemskem, je pokazala, da splošni zdravniki večine bolnikov z vitiligom sploh ne pošljejo k specialistu. Kako je pri nas, lahko samo ugibamo iz pisanja ljudi, ki so objavili svoje izkušnje na spletnih straneh. Večinoma se za zdravljenje pozanimajo pri drugih bolnikih. Izmenjujejo si izkušnje in nasvete. Na enem od spletnih portalov, na primer, je bilo vprašanje o vitiligu postavljeno znanemu estetskemu kirurgu, ta pa nanj ni odgovoril. Zato pa je pismo prizadetega sprožilo plaz odgovorov drugih bolnikov, ki so povedali pravzaprav vse: da so bili pri dermatologu, kakšno zdravljenje jim je predpisal in podobno. Zanimivo je tudi, da so se z odgovorom oglasile tudi kozmetičarke, ki svetujejo, kako bele lise (predvsem na obrazu) prikriti, da ne bodo tako opazne. Iz vsega tega je mogoče sklepati, da pri nas marsikateri splošni zdravnik in tudi kakšen dermatolog vitiligu ne posveča posebne pozornosti.

Zdravila in obsevanje
Čeprav vzrok za bolezen ni znan, je na voljo nekaj metod zdravljenja. Na voljo so kreme, ki vsebujejo kortikosteroide. Predpisati jih mora seveda zdravnik. Toda te kreme imajo tudi stranske učinke (med drugim kortikosteroidi tanjšajo kožo in jo delajo ranljivejšo). Najbolj znana terapija je tako imenovana PUVA. To je kombinacija zdravila psoralen in obsevanja z ultravioletnimi žarki A. Ta terapija je bila donedavna najučinkovitejša. Mogoči pa so zelo resni stranski učinki, predvsem opekline z mehurji in premočna pigmentacija, temno obarvanje kože. Novejša pa je terapija z obsevanjem z ozko usmerjenimi UV B- žarki, v zadnjih raziskavah se je pokazalo, da je še uspešnejša. Mogoče so tudi operacije, na primer presajanje kože in podobno. Prav nič od naštetega ne zagotavlja, da se bele lise ne bi spet pojavile.
Na voljo je tudi nekaj alternativnih metod. Spletna trgovina ponuja kreme, ki naj bi zagotovile, da se bele lise spet normalno obarvajo. Ena od takih krem je izdelana iz izvlečka rastline iz družine praproti. Kozmetična industrija ponuja kreme za prekrivanje belih lis, ki so primerne predvsem za obraz. Zdravniki svetujejo, da naj se bolniki z vitiligom ne izpostavljajo soncu. Pogled na plaži je jasen znak, da bolniki tega nasveta ne upoštevajo. Če sonce potemni kožo, kjer je pigment, postane ta temnejša, bele lise pa zaradi tega opaznejše.

Kaj pravi naša dermatologinja
Asist. Tanja Planišek-Ručigaj, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v Kliničnem centru je o vitiligu in zdravljenju te bolezni pri nas povedala naslednje: »Kar nekaj časa so mislili, da je vitiligo povezan z različnimi vnetji v organizmu. Pozneje so to hipotezo ovrgli. Zakaj natančno nastane depigmentacija, se ne ve. Morda zaradi avtoimunih vzrokov, o čemer se več govori.
V prosti prodaji pri nas obstaja krema Vitix, ki pri nekaterih bolnikih spodbuja obarvanje svetlih predelov kože. Sicer pa z obsevanjem s PUVA ali z UVB 311 dosegamo dobre rezultate. Žarišča se, predvsem pri takih, kjer vitiligo pred začetkom obsevanja ni trajal dolgo (več let), ponovno pigmentirajo. Potrebnih pa je tudi do 300 obsevanj, kar se izvaja v zimskih mesecih.«

Katero zdravljenje je najučinkovitejše
Junija letos so dermatologi iz Berlina objavili izsledke raziskave, s katero so Jprimerjali stare metode za zdravljenje vitiliga z novimi. Pri tem so PUVA in obsevanje z ozko usmerjenimi UV B-žarki uvrstili med stare metode. Novejše je namreč zdravljenje s tako imenovanimi imuno modulatorji (znan je, na primer, protopic), ki vplivajo na imunski odziv. Ugotovili so, da so bile vse terapije učinkovite pri ponovnem obarvanju na obrazu in vratu. Za generalni vitiligo je bila najuspešnejša terapija z UV B-žarki, ki je imela tudi najmanj stranskih učinkov. Za lokalizirano (fokalno) bolezen so bili uspešni kortikosteroidi, ki jih je zaradi stranskih učinkov mogoče zamenjati z imuno modulatorji, ki so enako učinkoviti, a imajo manj stranskih učinkov. Kirurška terapija je tudi zelo učinkovita, vendar je za to potreben zelo izkušen kirurg, operacija je zelo zahtevna, potrebno jo veliko časa, vse to pa pomeni, da je zdravljenje zelo drago. Končna ugotovitev te raziskave je, da niti ene terapije ni mogoče razglasiti za najuspešnejšo. Bolezen se kaže različno, zato je treba vsakega bolnika zdraviti njemu ustrezno.

Grozijo tudi druge avtoimune bolezni
V raziskavi, ki jo je delno plačal Nacionalni inštitut za artritis in mišično-skeletne bolezni v ZDA (drugi plačniki so bila združenja bolnikov) in so jo delali na univerzi v Koloradu, so ugotavljali pogostost nekaterih hudih avtoimunih boleznih pri družinah, kjer se je pojavil vitiligo. Sodelovalo je 133 družin. Ugotovili so, da so bolniki z vitiligom bolj ogroženi, da zbolijo še za kakšno drugo avtoimuno boleznijo: revmatoidnim artritisom, lupusom, boleznimi ščitnice, sladkorno boleznijo tipa 1, perniciozno anemijo in boleznimi oči, kakršno je, na primer, vnetje oči (uveitis).

Kaj je psoralen
Pri zdravljenju vitiliga uporabljajo tudi učinkovino, imenovano psoralen. To je sestavina iz družine naravnih izdelkov, imenovanih furokumarini. Psoralen se pojavlja v naravi v semenih rastline Psoralea corylifolia iz družine stročnic, ki jo precej uporabljata kitajska in indijska tradicionalna medicina. Psoralen najdemo tudi v svežih figah, zeleni in v peteršilju.
Besedilo in fotografija: Milka Krapež ( Revija Jana )
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Tabita]

Res je tako, kakor pravi naslov prispevka.
Začne se kot majhna bela lisa, dobro vidna poleti, ko vas nehote prime sonce (na poti iz službe), a ta lisa raste, bolj ali manj hitro.
Najprej se zdi zanimivo opazovati obliko te beline, ki zavzema včasih različne podobe, kasneje pa se začne človek spraševati zakaj je do tega prišlo in kaj se dogaja v telesu in s telesom, da se je na njem pokazala vidna sprememba.
Kar nekaj ljudi sem že srečala s temi "madeži" in večina od njih ima probleme s ščitnico. Poznam primer ženske, ki je imela tako močno obarvanost, da je bila skoraj bela v obraz in po rokah. Eno leto se je mučila in zanikala, da je z njo karkoli narobe, dokler je ni moral mož nositi po stopnicah bloka in to v 5 nadstropje, ker ni bila sposobna hoditi zaradi onemoglosti. Končno so ji ugotovili obolenje nadledvičnih žlez.
Večinoma namreč drži, tako vsaj pravijo, da če imaš obolenje ščitnice, so lahko več ali manj prizadete vse žleze v telesu.
Toda vedno se lahko potolažimo, če je to sploh lahko v tolažbo, da je okoli nas še veliko hujših primerov in da smo na koncu koncev lahko veseli da smo živi. Hura!
Zato je pomembno, da se ne koncentriramo na velike težave, ampak na majhne bisere radosti, ki izvirajo iz hvaležnosti za vsak nasmeh, tolažbo, vzpodbudo in pozornost. Najbolj pa bomo srečni, če bomo vse to pripravljeni dajati drugim, ne glede na to kako se počutimo in kaj imamo, ali ne.
_________________
Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16)

[marjan]

[marjan]

Slike:





vitilígo -a m bolezen kože, za katero so značilni beli depigmentirani predeli, ki se postopoma povečujejo in imajo hiperpigmentirane robove, pojavljajo se predvsem v anogenitalnem predelu, na rokah, obrazu, lasišču, nastane zaradi motenj v sintezi melanina, morda pogojena

avtoimunsko; prim. delni albinizem:
akrofacialni ~ depigmentirana mesta so predvsem na obrazu in udih;
generalizirani ~ pri katerem so svetla (depigmentirana) mesta po vseh predelih kože;
lokalizirani ~ omejene bele lise zaradi pomanjkanja melanina
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Še nekaj o vitiligu

http://www.freewebs.com/vitiligo/opisbolezni.htm
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Neprijeten vitiligo !

Pri vitiligu si lahko pomagamo tudi z samoporjavitnemimi kremami, geli in spreji.
Teh izdelkov je več vrst in seveda več proizvajalcev, potrebno je samo v lekarno do farmacevta, da nam še svetuje in kateri izdelek bi bil najbol koristen za nas ozi. za našo kožo.
Cene teh krem so... cca 15 do 25 eur.

Kremo si nanesemo samo na bele lise, lepo enakomerno in čez nekaj ur bo učinek viden.
Če bi prišlo do neenakomernega nanašanja kreme se da to tudi z več kratnim izpiranjem odstranit.

Nap:

VICHY laboratories


LIPIDIOSE
nutri - sun

VLAŽILNO MLEKO ZA TELO Z UČINKOM POSTOPNE PORJAVITVE - za suho kožo

24 - urna vlažilna nega + postopna porjavitev polti

Izdelek je obogaten z vitaminom E in skrbno odmerjenimi učinkovinami.


In še strokovna obrazložitev - klikni !
http://24ur.com/bin/tv/?media_id=60150482
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vitiligo


Išči po ključnih besedah
zdravnik odgovarja , prekrivanje , dermatologija , kozmetika , kožna bolezen , krema , samoporjavitev , pigment , vitiligo



Vprašanje:
Dermatologija Spoštovani, zaradi nenehnega stresa v poletnem casu, ki ga je povzocil vitiligo – imam ga od petindvajsetega leta starosti – vas prosim za nasvet. Kako naj vsaj delno prekrijem to nadlogo, ce je že pozdraviti ni možno? Vitiligo velja za lepotno napako. V poletnem casu koža okrog lis še bolj porjavi. Vsak dan znova se soocam s to boleznijo, vsak dan znova stres, in tako že dvaindvajset let. Vcasih sem že povsem obupana. Ali je pri nas ali v tujini mogoce dobiti kako korektivno kremo (razen pudra), zlasti kak obstojen korektor za hrbtišce rok, vrat in komolce? Hvala za odgovor.Mateja


Odgovor:
Spoštovana Mateja,

verjetno ste že veliko prebrali o kožni bolezni, ki vam povzroca preglavice. Vseeno bom za vse, ki o tem ne vedo nicesar, na kratko opisala vitiligo. Vitiligo je kožna bolezen, ki nastane zaradi izgube pigmenta. Kaže se v obliki belih (nepigmentiranih), ostro omejenih madežev na razlicnih predelih telesa. Prizadet je lahko katerikoli del telesa; obicajno sta obe polovici telesa prizadeti simetricno. Pogosteje so prizadeta naslednja obmocja: obraz, koža okrog ustnic in oci, hrbtišca rok, koža nad komolci in pod pazduhami, koža v razkoraku, nad koleni, ob gležnjih in v predelu genitalij.

Vitiligo prizadene 12/100 ljudi. Pri približno polovici prizadetih se pojavi pred dvajsetim letom starosti, pri petini obolelih je prizadet še kdo v družini. Vecina ljudi z vitiligom je sicer zdravih. Vitiligo je posledica izginotja pigmentnih celic v koži (melanocitov). Vzrok obolenja še ni pojasnjen; raziskovalci navajajo vec teorij, s katerimi poskušajo razložiti nastanek bolezni.

Potek in stopnja prizadetosti sta pri posameznih osebah zelo razlicna. Svetlopolte osebe obicajno opazijo razliko med obmocji vitiliga in preostalo kožo šele poleti, ko je koža zagorela in postane razlika v obarvanosti kože ocitna. Pri temnopoltih osebah so žarišca opazna in moteca vse leto. Posamezniki s hudo obliko vitiliga lahko izgubijo pigment kjerkoli, vcasih celo povsod. Žal ne moremo predvideti, koliko pigmenta bo izgubil prizadeti posameznik.

Redko se zgodi, da se nepigmentirani predeli spontano pozdravijo. Prizadeta žarišca brez pigmentnih celic nimajo nobene zašcite pred ultravijolicnimi žarki, zato jih sonce zelo hitro opece. Torej je nujno, da osebe z vitiligom redno in dosledno šcitijo kožo pred ultravijolicnimi žarki. Zdravljenje sodi v pristojnost dermatologov, vendar je, žal, pogosto neuspešno. Najveckrat svetujemo, da oboleli nepigmentirana žarišca zakrije z licili ali kremami samoporjavitev in jih tako naredi manj opazne.


Zelo uporabne so tudi kreme za samoporjavitev

Aktivne snovi v sredstvih za samoporjavitev se vežejo v zgornjih plasteh kožne povrhnjice v kožnih celicah keratinocitih. Vežejo se na aminokisline v beljakovini keratinu in pri tem v nekaj urah po nanosu povzrocijo oranžno ali rjavo obarvanost kožne površine; odtenek je odvisen tudi od naravne obarvanosti kože. Za takšno umetno obarvanje kože je zdaj v rabi dihidroksi aceton v koncentraciji od 2,5 do 10 odstotkov (najveckrat je 5-odstoten). Takšno obarvanje traja od tri do pet dni, nato pa postopno izginja, saj se odmrle kožne celice pomikajo proti površju in odlušcijo, z njimi vred pa tudi obarvanost.

Te aktivne snovi so vezane v razlicnih podlagah oziroma osnovah kremah, losjonih, pršilih. Pri uporabi teh sredstev se je treba držati navodil proizvajalca: približno eno uro po nanosu kože ne smete dodatno močiti kože, izogibati se je treba nanašanju teh sredstev na lasišce in na obmocju obrvi, saj bi se pri tem obarvali tudi lasje in dlačice.


Na obraz nanašajte le kreme, ki so namenjene obrazu koža obraza je zlasti na okrog oci tanjša in občutljivejša kot drugod po telesu. Tovrstne kreme načeloma niso škodljive. Seveda lahko pri nekaterih preobčutljivih posameznikih povzrocijo preobčutljivostne reakcije, o drugih neželenih učinkih pa v strokovni literaturi ne poročajo. Zato svetujem, da najprej opravite test: kremo, ki jo nameravate uporabiti za vecje površine, najprej nanesite na manjše, skrito obmocje.


Če na tem mestu ne pride do reakcije (rdecina, srbež, izpušcaji), lahko sredstvo nanesete na večje kožne površine. Pri tem se boste tudi prepricali, kakšna bo obarvanost vaše kože in se izognete izrazito rumenemu oziroma oranžnemu obarvanju. Enakomerno mazanje s takšnimi sredstvi je seveda prava umetnost le redkim se uspe enakomerno namazati po vsem telesu. Še posebno pozornost je treba posvetiti nepigmentiranim žarišcem, na katera je treba sredstvo nanesti večkrat, če naj bo obarvanost enakomerna. Zato za začetek svetujem, da si omislite pomoč spretne kozmetičarke, ki bo najprej opravila nežno lušcenje kože (piling) in vas nato enakomerno namazala po vsem telesu, najbolj pazljivo pa po nepigmentiranih žariščih vitiliga.

Če je žarišc vitiliga malo, jih je možno prekriti tudi s TETOVIRANJEM s pigmenti, ki so enaki normalni kožni barvi.
Za tiste bolnike, pri katerih je žarišc veliko in prekrivajo prakticno skoraj vse telo, pa prihaja v poštev, da se odstrani še preostale pigmentirane predele. S tem dosežemo, da je vsa koža nepigmentirana. To lahko dosežemo s kemićno snovjo monobenziletrom hidrokinona. Takšno zdravljenje traja eno leto, depigmentacija pa je trajna (pri nas ga zaenkrat ne izvajamo).

Kot sem že omenila, trenutno še ne poznamo natančnega vzroka za nastanek vitiliga in kljub temu, da imamo na voljo nekaj načinov zdravljenja, pa za večino velja, da je uspešno le pri določenem deležu bolnikov. Preostalim pa skušamo pomagati z enim od zgoraj omenjenih načinov prekrivanja žarišc.


Odgovarja: mag. Metka Adamič, dr. med.,



_________________
Lep pozdrav
Marjan