ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Imunski sistem


Imunski sistem spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Kljub svoji neopazni teži 1,5 kg je poleg živčnega sistema najbolj zapleteno omrežje v telesu. Temu sistemu, ki ni omejen na en sam organ, temveč deluje kot mobilna akcijska skupina, pravimo imunski sistem ali pogosto tudi lastni obrambni sistem telesa. Ščiti nas pred tujimi organizmi, kot so virusi in bakterije in pred neuporabnimi celicami.

Povzročitelji in zaščitni faktorji

Dnevno smo izpostavljeni številnim povzročiteljem, proti katerim se imunski sistem učinkovito bori. Prvo zaščitno steno tvorita koža in sluznica. Obrambna funkcija se okrepi s tem, ko imunske celice tvorijo obrambne snovi v sluzi, slini in solzah (Imunglobulin A, lizocim in drugi). Če povzročitelj prodre skozi to prvo prepreko, stopi okrepljen specifični in nespecifični imunski sistem v akcijo.

Nespecifični in specifični imunski sistem

Nespecifični imunski sistem je sestavljen iz različnih »fagocitov« (granulocitov in makrofagov) in služi kot hitra in odločilna prva obramba, ko tuji organizmi prodrejo zaščitno pregrado, na primer pri poškodbi kože. Pri tem fagociti uničijo povzročitelje in jih lizirajo (prebavijo) v celici. Nespecifični imunski sistem ni specifičen na enega povzročitelja, temveč nespecifično usmerjeni proti različnim »vsiljivcem«.

Specifični del imunskega sistema je sestavljen iz specializiranih obrambnih celic. Te imajo nalogo, da uravnavajo imunski sistem. Sposobne so, da eliminirajo rakave in z virusi okužene celice. Prav tako so sposobne, da proizvajajo velike količine protiteles, specifičnih obrambnih snovi. V specifičnem imunskem sistemu pride v toku življenja do procesov prilagajanja, ki omogočajo močno ciljno imunsko reakcijo. Posebne spominske celice, ki lahko dosežejo 20 let starosti, omogočajo pri ponovnem kontaktu z istim povzročiteljem hitro in masivno samoobrambo. Na tem temelji načelo imunizacije.

Specifični in nespecifični del imunskega sistema sta mnogostranska in neločljivo med seboj povezana in delujeta tesno skupaj.

Celularna in humoralna obramba

Celularna obramba je sestavljena iz različnih obrambnih celic imunskega sistema. Te imunske celice delno proizvajajo obrambne faktorje in jih izločajo v telesne tekočine. Ti obrambni faktorji tvorijo humoralno obrambo: humoralen = deluje preko sokov.

Avtoimunske bolezni

V določenih primerih se obrambna funkcija imunskih celic ne usmeri več samo proti telesu tujemu tkivu, temveč tudi proti tistemu, ki je lastno telesu. Razvije se avtoimunska bolezen kot je revmatoidni artritis, Hashimoto vnetje ščitnice in Morbus Bechterew.


--------------------------------------------------------------------------------
A.Vogel priporoča:

Zdravilne rastline in imunski sistem

Ameriški slamnik krepi telesu lasten obrambni mehanizem. Izboljšuje fagocitozno učinkovitost granulocitov in makrofagov ter aktivira različne dele nespecifičnega imunskega sistema. Tako lahko prepreči okužbe in prehlade ali oslabi njihov potek.

Različne druge rastline vsebujejo snovi, ki delujejo kot antibiotiki:


Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)
Preraslolistna konjska griva (Eupatorium perfoliatum)
Velika kapucinka (Topaeolum majus)



Način življenja in veselje do življenja

Uravnovešeno razpoloženje in smeh krepita imunski sistem.

Gibanje in šport

Redno zmerno gibanje ne požene v gibanje samo krvnega obtoka, temveč tudi imunski sistem. Priporočamo vsaj 3-krat tedensko 20 minut gibanja. Aktivnost pri pulzu 180 minus starost je idealna.

Prehrana in poživila s škodljivim delovanjem

Vitalne snovi, ki jih najdemo v zelenjavi in sadju, krepijo imunski sistem. Prav tako blagodejno nanj delujejo določeni elementi v sledovih in vitamini, kot sta cink in vitamin C. Ti so nepogrešljivi za optimalno delovanje belih krvničk. V nasprotju s tem pa poživila s škodljivim delovanjem, kot je nikotin, oslabijo obrambo telesa, zato se jim je priporočljivo izogniti. Že ena sama cigareta poveča dnevno potrebo po vitaminu C za dve tretjini!

Sproščanje in spanje

Imunski sistem spada med organe, kjer se celice najhitreje trošijo in nastajajo nove. Povprečna življenjska doba bele krvničke je 10 dni. Poleg tega so imunskega sistema zelo aktivne. Tako izloča ena celica do 2000 imunoglobulinov na sekundo. Redna obdobja mirovanja so zato nepogrešljiva za njeno delovanje. Posebno važen je izdaten spanec, ki naj se začne pred polnočjo..
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Imúnski sistém

Imúnski sistém je sistem specializiranih celic in organov, ki nadzorujejo telo in ga varujejo pred napadi od zunaj in pred podtalno dejavnostjo znotraj samega telesa. Novorojenca zaščitijo protitelesa, ki jih dobi od matere, deloma tudi z njenim mlekom. Kmalu po rojstvu prevzame imunski sistem nalogo, ki jo bo opravljal vse življenje: prepoznavanje vdirajočih bolezenskih organizmov, kot so paraziti, virusi in bakterije.

Imunski sistem sestavljajo:

limfatični organi (limfne kapilare in žile ter bezgavke)
limfociti
imunoglobulini
citokini
sistem komplementa
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj je imunski sistem in kaj je njegova naloga?

Imunski sistem je skupek organov in celic, ki telo varujejo pred tujki. Naloga imunskega sistema je preprečevanje vstopa mikrobov v telo in uničevanje tistih tujkov, ki vanj vstopijo. Ko mikroorganizem vstopi v naše telo, ga napadejo celice T, imenovane tudi celice ubijalke, in celice B, ki izdelujejo protitelesa. Sodelujejo tudi celice požiralke, ki tujek požrejo, in druge bele krvne celice. Pomembna lastnost belih krvnih celic je, da znajo ločiti telesu lastne in tuje snovi.

Kako lahko okrepimo imunski sistem?

Poskrbite za zdravo prehrano z dovolj sadja in zelenjavo.
Izogibajte se alkoholu in maščobam.
Ohranjajte telesno kondicijo.
Izogibajte se stresu.
Uživajte pripravke za krepitev imunskega sistema, kot je na primer Immunal®, ki vsebuje sveže iztisnjen sok zeli škrlatne ehinaceje.
Kakšni so učinki škrlatne ehinaceje?
Škrlatna ehinaceja je najbolj znana in raziskana rastlina za spodbujanje imunskega sistema. Uporabljali so jo že ameriški Indijanci za zdravljenje kačjih pikov, opeklin, okužb dihal idr. V kliničnih raziskavah pa so dokazali nespecifično imunostimulativno, protivirusno, protibakterijsko, protivnetno in protiglivično delovanje.

Zakaj je dobro utrditi imunski sistem?

Če je imunski sistem oslabljen, hitreje zbolimo za prehladom in gripo, ki sta v tem letnem času pogosta. Gripo in prehlad povzročajo virusi, ki so lahko vsako sezono drugačni.
Prenašajo se z dotikom ali po zraku. Ker sta gripa in prehlad virusni bolezni, antibiotiki proti njima ne delujejo. Zaradi tega je imunski sistem takrat naša najboljša obramba.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jasna Stošič, dr. med.
Medicinsko-informativna služba

Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo preko kože. Številni mikroorganizmi v sožitju z nami bivajo v ustih in dihalnih poteh, na koži, v črevesu in nožnici. Nekateri opravljajo koristne naloge, npr. bakterije v debelem črevesu, ki proizvajajo življenjsko pomembni vitamin K, ali pa laktobacil v nožnici, ki ustvarja kislo okolje, neugodno za razvoj škodljivih mikrobov. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli – zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni ali močno patogeni.

Po vdoru v telo se mikrobi pritrdijo na telesne celice in se v njih razmnožujejo. O tem, kako uspešni bodo pri svojem napadu, odloča prav naš imunski sistem.

Visoko organiziran sistem
Imunski sistem sestavljajo specializirane bele krvne celice (imunske celice) in posebne molekule (protitelesa, komplementi in citokini), ki prav tako sodelujejo pri uničevanju tujkov in skrbijo za komunikacijo z drugimi celicami – lahko jih privlačijo ali aktivirajo. Najpomembnejše imunske celice so limfociti, ki po “srečanju” z antigenom tvorijo protitelesa in sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju telesu tuje snovi. Na strateško pomembnih mestih, kakršna so pazduhe, dimlje ali vrat, tvorijo bezgavke, iz katerih vodijo limfne žile (mezgovnice) v bližnje dele telesa. Tako lahko ob vnetju žrela zatipamo povečano bezgavko na vratu. Pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema igrajo tudi limfocitni skupki v drugih delih telesa – v mandljih in tankem črevesu, priželjc (timus), jetra, vranica, slepič in kostni mozeg.

Druga pomembna imunska celica je makrofag. Zanjo je značilno, da požira telesu tuje snovi – mikroorganizme in antigene. Makrofage najdemo v pljučih, kjer tvorijo obrambno linijo pred vdorom škodljivih mikrobov in tujkov v vdihanem zraku. V krvi podobno nalogo opravljajo monociti. Uspešni požiralci mikrobov in antigenov so nevtrofilci, ki potujejo po krvi in ob poškodbi tkiva prihitijo na prizadeto mesto, kjer uničujejo mikroorganizme in ustvarjajo gnoj.

Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik. Aktivacijo imunskega sistema povzroči vstop tujka v organizem. Tak tujek imenujemo antigen; lahko je virus, bakterija, beljakovina, ogljikov hidrat, toksin ali rakava celica. Značilna slika vojskovanja med zunanjimi napadalci in našimi obrambnimi silami je vnetje. Kaže se kot rdečina, oteklina, zvišana temperatura, bolečina in slabše delovanje obolelega tkiva.

Spominski zapisi
Vdor tujkov v telo sproži različne obrambne mehanizme. Nekateri (npr. požiranje bakterij ali fagocitoza) so prirojeni. Drugi, pridobljeni, so bolj specifični in so posledica stika z antigeni, ki smo jih srečali v življenju. Posebna vrsta belih krvničk (spominski limfociti) hrani podatke o vseh tujkih, ki so na tak ali drugačen način kadarkoli v življenju prišli v telo. Ob ponovnem stiku z istim antigenom se hitro in učinkovito odzovejo ter preprečijo bolezen (tako npr. za ošpicami lahko zbolimo le enkrat v življenju). Ta mehanizem uporabljamo tudi pri cepljenju.

Specifični imunski odziv temelji na sposobnosti imunskih celic, da s pomočjo beljakovinskih molekul – receptorjev na površini celice ali v njej – razlikujejo med “lastnim” in “tujim”. Ko prepoznajo tujek, ga skušajo uničiti in odstraniti iz telesa. Zaradi raznolikosti v okolju mora biti obrambni sistem sposoben specifično prepoznati milijone različnih antigenov in se nanje odzvati. Včasih se imunski sistem lahko zmoti in lastne telesne celice prepoznava kot tujke, jih napada in uničuje. Takšno stanje imenujemo avtoimunski odziv, posledice pa so številne bolezni: revmatoidni artritis, nekatera vnetja ščitnice, miastenija gravis ali sistemski eritematozni lupus.

O imunski pomanjkljivosti govorimo, ko obrambni sistem ne deluje v polni meri. Imunska pomanjkljivost je lahko prirojena ali (pogosteje) pridobljena zaradi bolezni ali poškodb, kirurških posegov in nekaterih zdravil. Šibek imunski sistem nas slabše varuje pred okužbami in razvojem rakavih obolenj.

Na obrambne sposobnosti organizma vpliva tudi starost; na okužbe so bolj občutljivi majhni otroci, pri katerih obrambni sistem šele dozoreva, večjo nagnjenost k nalezljivim obolenjem pa srečamo tudi pri starostnikih.

V zadnjem času so vse pogostejši primer motenega delovanja obrambnega sistema alergijske (preobčutljivostne) reakcije,
pri katerih se telo prekomerno odzove na neškodljive snovi v okolju (npr. pelode, beljakovine v mleku ali živalsko dlako). Pravzaprav človek lahko razvije alergijski odziv na vsako snov na tem planetu, pomemben dejavnik pri preprečevanju tovrstnih obolenj pa je prav krepak obrambni sistem organizma. Alergije so v sodobnem svetu zelo pogoste, saj ena izmed oblik preobčutljivosti prizadene kar vsakega tretjega človeka.

Povezan z mislimi in čustvi
Pogledi na imunski sistem so se v zadnjem desetletju zelo spremenili. Raziskovalci so dolgo časa menili, da imunske celice delujejo samostojno in neodvisno, poznejša odkritja pa so dokazala povezanost imunskega sistema z vegetativnim živčevjem in hormoni. Za vegetativno živčevje je značilno, da deluje zunaj naše zavesti, njegova poglavitna dejavnost je uravnavanje delovanja notranjih tkiv in organov – srca, žil, črevesja, spolnih organov ... Živčni signali delujejo tudi na imunski sistem in ga povezujejo z možgani. Imunski sistem je tako povezan z našim nezavednim delom – s čustvi, čutenjem in mislimi. Odziva se na vplive okolja in na intimno dogajanje znotraj nas.

Ta spoznanja so bistveno spremenila pogled na odnos med duševnostjo in organsko boleznijo. Pokazala so, da je pomembno, prisluhniti notranjemu občutku, ki nas usmerja k pravim, zdravim življenjskim odločitvam in rešitvam. Neupoštevanje notranjih opozoril pripelje do bolezni. Imunskega sistema ne moremo okrepiti s čarobno molekulo ali kozmetično spremembo življenjskih navad. Potrebna je vsakodnevna pozornost do sebe, prepoznavanje svojih resničnih potreb in odzivanje nanje. Spoštljiv odnos do sporočil v naši notranjosti in nenehno usmerjanje svojih duševnih in telesnih sil k ravnotežju, harmoniji, ljubečemu odnosu do sebe in sveta nam bo pomagal do močnega obrambnega sistema in trdnega zdravja.

Znaki motenega delovanja imunskega sistema so:
•pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi (npr. več kakor 5 hujših angin na leto),
•nenavadni povzročitelji (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah),
•podaljšan potek nalezljivih bolezni,
•hujša bolezenska slika,
•prikrite okužbe in
•kronične okužbe.
Najpogostejši vzroki pridobljene imunske pomanjkljivosti so:
•dedne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic, podhranjenost),
•zdravila (kortikosteroidi, kemoterapevtiki pri zdravljenju raka, zdravila proti zavrnitvi presadkov),
•obsevanje,
•okužbe (norice, ošpice, rdečke, hude driske, pljučnice, okužba z virusom hiv),
•krvne bolezni (levkemija, limfom, agranulocitoza ...),
•rakava obolenja,
•kronične bolezni jeter (alkoholna ciroza, kronični hepatitis),
•operacije,
•poškodbe,
•staranje.

Kako okrepimo imunski sistem:
•jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit, po možnosti ekološke predelave),
•uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami (soja, leča),
•pijmo dovolj tekočine – čiste vode in zeliščnih čajev,
•izogibajmo se škodljivim razvadam (opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem),
•zmanjšajmo stres v službi in doma – naučimo se ga obvladovati,
•spimo sedem do osem ur,
•gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje,
•smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in družino,
•uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karoteonidi, minerala cink in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le ob času okužbe in okrevanja.

Iskalnik po preparatih A – Ž retard Alpenkraft® Artičoka Augen Vital Brokoli Brusnica CentraMed CentraMed Mami Cerola C + cink Cerolete Diabetiker Fidi Koencim 10® FidiAlin® plus FidiBiotin® 300 FidiCaD3 1000 FidiCalcium 600 FidiFlex®1500 mg FidiMag® 300 FidiMan® kompleks FidiOsan® FidiProtekt® FidiVal® retard FidiVit B® retard Floradix Epresat Energetikum® Floradix Floravital® Floradix kalcij-magnezij-cink Floradix Kindervital® Floradix® tablete formoline L112 Ginseng GOGO Cink imun GOGO Energy GOGO Multivitamin antistres Granobil® GranoFlor Granozym® ImmunoGran ImmunoGran KardaMed® KopriMed® Lososovo olje omega-3 Menosoy® Probio Junior Protefix® Remifemin® RibaMed® 1000 Silicijeva prst + biotin VegaSlim® Zeleni čaj Iskalnik po zdravstvenih temah Ateroskleroza Debelost Dispepsija Hripavost Imunski sistem Iz narave za sečila Iz narave za srce in ožilje Klimakterij Krvni tlak Lasje in nohti Maščobe v krvi Nosečnost Oči in staranje Osteoporoza Pešanje srca Prehlad Rak Slabokrvnost Sladkorna bolezen Spomin Stres Športnik rekreativec Težave s prostato Težave s sklepi Uspešno staranje Utrujenost Za zdrav nasmeh Zdrav otrok Zdrava koža Zdrava prehrana Nakup izdelkov

•Fidimedovi izdelki so na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah po vsej Sloveniji,
•naročite jih lahko tudi preko spletne lekarne.



Imunski sistem
(.pdf, 306 KB)
Naravni izvlečki in prehranska dopolnila
•Imunski sistem Fidimedovi izdelki

GOGO Cink imun

Cink je pomemben mineral, ki sodeluje pri krepitvi imunskega sistema in naše odpornosti proti virusom, bakterijam in alergenom. Skrbi za pravilno delovanje imunskega sistema, pomaga tkivu, da se hitreje celi in krepi rast las in nohtov.

Več o izdelku
GranoFlor
probiotiki

GranoFlor vsebuje sedem vrst izbranih mlečnokislinskih bakterij, ki ugodno vplivajo na prebavo in pomagajo vzdrževati zdravo črevesno mikrofloro-temelj krepke odpornosti.

Več o izdelku
ImmunoGran

Hitra in učinkovita krepitev imunskega sistema z visokimi odmerki aminokislin, vitaminov in mineralov
ImmunuGran je živilo za posebne zdravstvene namene, namenjeno uravnavnju oslabelega imunskega sistema.

Več o izdelku
Več izdelkov
•FidiProtekt®
•Fidi Koencim 10®
•CentraMed
•Floradix Epresat Energetikum®
•Cerola C + cink
•Floradix Kindervital®
•A – Ž retard
•Diabetiker
•Alpenkraft®
•Floradix Floravital®
•Floradix® tablete
•Floradix kalcij-magnezij-cink
•KopriMed®
•Granobil®
•RibaMed® 1000
•Lososovo olje omega-3
_________________
Lep pozdrav
Marjan