ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Dopamin je živčni prenašalec.

Kemijsko spada med biogene amine, in sicer med kateholamine.

Nevrone, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v osrednjem živčevju, zlasti v srednjih možganih. Ta nevrotransmiter poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa. Učinek: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino.

Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na ekstrapiramidalno motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s Parkinsonovo boleznijo. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju psihoz, pri uravnavanju hormonskega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih organov - vpliva zlasti na ledvice.


klikni..!



Dopamin povzroča stimulativne in “uživaške” učinke, vpliva na učenje ter kontrolira telesno motoriko in ravnotežje. Stimulira ga praktično kakršna koli zloraba drog, vključujoč heroin in druge opiate, alkohol, kokain, amfetamine in nikotin. Povišani nivoji pri ljudeh povzročijo evforijo, povečano samozavest, agresivnost in povečano pozornost, znižani nivoji pa utrujenost, pozabljivost in splošno pomanjkanje energije.

Vpliv dopamina na spanje in sanjanje: Dopamin nima pomembnejšega vpliva na spanje in spalne cikle, povzroča pa bolj žive, daljše in nekoliko bolj morbidne (grozljive) sanje. Ima pomembno vlogo za lucidno sanjanje, saj povišan nivo dopamina poveča kontrolo v sanjah.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Hormoni sreče


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

Ob prihajajočih praznikih si vedno voščimo obilo blagostanja in sreče. Recept za slednjo je preprost: za občutek sreče le zamešamo v enakovrednih količinah tri hormone – serotonin, noradrenalin in dopamin – ter dobro premešamo. Doziramo jih previdno s posebej izbrano hrano.

Za srečo poskrbijo hormoni serotonin, noradrenalin in dopamin. Serotonin je nevrotransmiter, prenašalec informacij med možganskimi celicami. Zagotavlja duševno uravnovešenost in dobro razpoloženje ter prijetno, mirno spanje. Noradrenalin potrebujemo zjutraj, saj daje ustvarjalen zagon, krepi voljo in ''napoveduje'' uspešen dan. Dopamin spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli in buri domišljijo. Pomanjkanje dopamina povzroča čustveno praznino, brezvoljnost, nemir in psihoze. Vsi trije hormoni so kemično slabo obstojni in se hitro razgradijo. Pozno jeseni in pozimi njihovo razgradnjo pospešujejo škodljive monoamin-oksidaze iz ozračja. Nasprotni, zaviralci razpada hormonov so karotenoidne in flavonoidne snovi ter križnice v močno obarvanem sadju in zelenjavi, ki vsebujejo kvercetin, zeaksantin in kapsaicin (zelje, koruza, kaki, buče, kostanj ...). Za občutek sreče morajo biti vsi ti trije hormoni v medsebojnem ravnovesju. Lahko bi rekli: če imamo preblisk in voljo, da zamisel uresničimo, bomo na koncu veseli in srečni!

Za nastanek teh hormonov potrebujemo ustrezno hrano. Osnovno gradivo za izdelavo teh hormonov so beljakovine oziroma aminokisline. Za serotonin potrebujemo aminokislino triptofan, za noradrenalin fenilalanin, za dopamin pa tirozin. Triptofana je največ v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, v bananah, orehih, dateljnih in arašidih. Tirozin je v koruzni moki, mandeljnih, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, svinjini, sojini moki, grahu, špinači, bananah, fižolu, arašidih in bučnih semenih. Fenilalanin je v sezamu, jajcih, pšenični moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in krompir

Polenta za zajtrk
Vem, da se sliši skoraj nemogoče predlagati polento za zajtrk, toda mi smo zrasli ''iz polente in mleka''. Seveda je mogoče zajtrk sestaviti tudi iz ovsenih kosmičev z mlekom ali iz krompirja z mlekom. Dober je tudi ovseni kruh, namazan s topljenim sirom ali ''naložen'' s puranjo rezino, sirom in ''zelenjav'co'', najbolje iz pšeničnih kalčkov; obvezno s kozarcem mleka. Fenilalanin se prek tirozina spremeni v noradrenalin. Že izdelan tirozin dobimo v koruzni moki, mleku, mlečnih izdelkih in rižu. Brez pravilnega zajtrka ne more biti uspešnega šolskega ali delovnega dne, saj prav tirozin izboljšuje umsko čilost, bistri možgane in krepi motivacijo in miselne procese!

KOŠARICA ZA DOBRO VOLJO:

- mleko in mlečni izdelki z manj maščobe,
- koruzne jedi, ovseni kosmiči, ovseni kruh, piškoti in druge jedi,
- pšenični kalčki,
- puranje jedi, pršut,
- banane, dateljni, slive, marelice, breskve in med,
- špinača in motovilec ter druga zelenolistnata zelenjava,
- peteršilj,
- čokolada z lešniki in rozinami.

Pomanjkanje sladkorja v glavi povzroča celo depresije
Kot gorivo služijo ogljikovi hidrati, spremenjeni v glukozo, ter fruktoza iz sadja. Obe omogočita, da aminokislina triptofan hitro pride prek krvno- možganske pregrade v možgane. Že 40 do 50 gramov ogljikovih hidratov sproži nastajanje serotonina. Zato krompir, testenine, fižol, polenta in žita razmeroma hitro pomirjajo, vendar jih moramo uživati skoraj brez nasičenih maščob, saj te proces zavirajo. Če pa zaužijemo fruktozo ali spijemo sladko pijačo, bo serotonin nastajal hitro, že po petih minutah. Čokolada deluje počasneje, ker vsebuje tudi maščobo. Če spijemo osladkan čaj ali skodelico kakava, bomo hitro pomirjeni, če zaužijemo rozine ali bonbon, bo ta proces še hitrejši! Umetna sladila možganov nikoli ne pomirjajo! Prav tako kava brez sladkorja ne pomirja. Prav nasprotno, če spijemo veliko kave ali čaja, umetno oslajenega ali brez sladkorja, bomo razburjeni, srce nam bo močno utripalo in ne bomo zaspali. Pomanjkanje sladkorja v možganih je tudi eden izmed faktorjev razdražljivosti, nerazpoloženja, jeze in celo depresij.

Trije glavni hormoni sreče
Skupno vsem trem hormonom sreče je, da potrebujejo nekatere vitamine skupine B in minerale kot aktivatorje procesa. To so vitamini B6, folna kislina, B12 in B3 ter selen, magnezij, baker in cink. Nastanek nevrotransmiterjev spodbujajo pekoča paprika, česen, čebula (vsi ti imajo kvercetin, kapsaicin in alicin) ter kakav, čokolada, med, kava in ingver.

Folna kislina (B9)
Folne kisline je največ v zelenolistni zelenjavi, špinači, rdeči pesi, stročnicah, pšeničnih kalčkih in križnicah. Je pa zelo občutljiva na toploto in svetlobo, zato uživajmo presno solato. Ker se z vodo hitro izluži, solate in špinače ne smemo namakati v vodi. Vitamin B3 je v svinjini, perutnini, govedini, v jetrih, kvasu, soji, dateljnih, arašidih, suhih breskvah in marelicah, slivah, rdečem zelju in avokadu. B3 je manj občutljiv na toploto. Vitamin B6 je v lososu, govejih jetrih, tunini, pšeničnih kalčkih, leči, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih, jajcih in pivskem kvasu.

KROGLICE ZA DOBRO VOLJO:

Sestavine: suhe fige, pomaranče, rozine, suhe marelice, zdrobljeni keksi, kokosova moka, naribana temna čokolada, zmleti orehi, lešniki in mandeljni.

Priprava: Suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan zmeljemo v mešalniku, dodamo zdrobljene polnovredne piškote, oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v kokosovi moki, zmletih orehih, zmletih lešnikih, naribani čokoladi in zmletih mandeljnih. Na krožniku morajo biti različne barve oziroma površine. Kroglice postavimo na krožnik in jih ponudimo okrašene z metinimi lističi.

Vitamin B12
B2 je v jetrih, divjačini, konjskem mesu, govedini, svinjini, jajcih in mleku. Skupna značilnost je, da B3, B6, B9 in B12 podpirajo vsi drugi vitamini skupine B. Skupni pa so tudi dejavniki, ki te vitamine zavirajo ali uničujejo. To so: kajenje, alkohol, aspirin, kontracepcijske tablete, zdravila proti holesterolu, antibiotiki in insulin. Pozimi potrebujemo tudi veliko vitamina C, ki je komandant biokemičnih procesov v telesu in brez njegovega povelja tudi tu ne gre.

Selen
Selen sodi med mikroelemente in osrečuje skupaj z drugimi. Zlasti pa vpliva na nastanek serotonina. Plahi ljudje ali nagnjeni k depresijam, slabo razpoloženi in nezbrani bi morali uživati več selena. Ta odločilno varuje možgane pred prostimi radikali in veže težke kovine. Selen dobimo v kokosovem orehu, v mastnih ribah, ostrigah in oreščkih. Drugi mineral je cink. Veliko ga je v ostrigah in drugih školjkah, v jastogu, ribah, v leči, fižolu, semenih buč in stročnicah. Cink iz živalskih virov telo lažje absorbira. Boljši izkoristek cinka bo, ko bomo imeli v prehrani tudi več vitamina C, kalcija in beljakovin, slabši pa tedaj, ko bomo imeli preveč vlaknin, stročnic, ob jemanju kontracepcijskih tablet in zdravil proti aknam.

SOLATA ZA HORMON SREČE:

Sestavine: na trakove narezano puranje meso, motovilec, radič, rukola, špinača, kuhana koruza, tofu in naribano zelje.

Priprava: Popražimo meso, ga ohladimo in potresemo s sezamom. Damo v mešanico solate iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potresemo še s peteršiljem. Lahko pa uporabimo jogurtov preliv.

Magnezij
Magnezijje najbolj učinkovit proti stresu, širi žile, s tem znižuje krvni tlak in vzdržuje enakomernejše bitje srca, ter omogoča boljši spanec, saj pomirja razdražen živčni sistem. Dobimo ga v kakavu, figah, sončničnih in bučnih semenih, otrobih, pokovki, oreščkih in mandeljnih. Tudi magnezij bomo najboljše izkoristili, če bomo uživali še kalcij, cink in vitamine B1, B6, C in D. Izkoristek magnezija zavirajo fitati, ki so v vlakninah, oksalati v špinači in rabarbari, diuretiki, alkohol in kontracepcijske tablete. Baker je v telečjih jetrih, sardinah, sončničnih semenih, arašidih, suhih slivah in fižolu. Mineral mangan spodbuja nastajanje dopamina. Dobimo ga v fižolu, grahu, pesi, v polnozrnatem kruhu, makadamiji, lešnikih, mandljih, soji in čičeriki.

Zaščita hormonov sreče je v karotenoidnih snoveh. Te so v bananah, jabolkih, brstičnem ohrovtu, češnjah, jagodah, paradižnikih, pekoči papriki, česnu, čebuli, bučkah, brokoliju, ohrovtu, špinači in stročnicah.

Ljudsko zdravilstvo proti potrtosti
Tudi holesterol, ki se ga tako zelo bojimo, je dober za hormone sreče! Prenizek skupni holesterol vodi v potrtost, agresivnost, depresivnost in samomorilnost. Spodbujati bi morali HDL ali dober holesterol. Uživajmo jedi, ki imajo nenasičene omega 3 maščobne kisline, ter jajca, ki imajo holin, ki izboljšuje topljivost holesterola.

V ljudskem zdravilstvu je rožmarin za preganjanje tesnobe, izčrpanosti in potrtosti. Timijan ugodno vpliva pri nespečnosti, proti tesnobi in izčrpanosti. Melisa in čaj iz nje sta za umiritev, izboljšanje razpoloženja in odpravo predmenstrualne napetosti. V ajurvedski medicini priporočajo kardamon kot čaj, ki izboljšuje splošno moč in v zimskem času odpravlja potrtost. Nageljnove žbice zdravijo živce, sproščajo napetost, lajšajo tesnobo in potrtost, zato kuhano vino z nageljnovimi žbicami pozimi ni naključje. Staro ljudsko krepčilo za premagovanje potrtosti je tudi oves, čeprav ne sodi med zelišča.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

V možganih je stikalo za strast, ljubezen in srečo


Sodobne metode proučevanja možganov lahko vse bolj zanesljivo razločijo med vzorci delovanja možganov pri zaljubljenosti, spolni sli in materinski ljubezni. Bo znanost odkrila tudi čarobno ljubezensko tabletko in zdravilo za utišanje neuslišane ljubezni?

Izr. prof. dr. Maja Bresjanac


Dolgo je veljalo prepričanje, da je ljubezen povezana s srcem, zdaj pa je vse bolj jasno, da so tudi za najbolj slepo zaljubljenost krivi možgani. Pozornost nevroznanosti, ki se je še pred desetletjem ukvarjala zlasti z negativnimi čustvi, kot so strah, tesnoba, jeza in žalost, je v zadnjih letih bolj usmerjena tudi k ljubezni. Z opazovanjem dogajanja v možganih so znanstveniki razkrili merljive biološke razlike med materinsko in partnersko ljubeznijo, nežno zaljubljenostjo in strastno telesno privlačnostjo. »Tradicionalno povezovanje ljubezni s srcem ima znanstveno podlago: ko si vznesen od ljubezni ali ko te boli srce zaradi zavrnitve, je to del stresnega odziva, v katerem se sproščajo stresni hormoni. Med njimi prevladujejo snovi, kot je adrenalin, ki pospešijo in ojačijo srčni utrip. Kadar doživljamo ljubezen, jo zato občutimo v srcu,« pojasnjuje izr. prof. dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja.

A v resnici se vse začne v možganih, saj sta človekova osebnost in vedenje ter z njima ljubezen, ki jo doživlja in kaže, izraz delovanja njegovih možganov. Doživljanje ugodja je namreč tesno povezano z delovanjem dopaminskih nevronov možganskega debla, vse to pa ima pomembno vlogo tudi v občutenju ljubezni. »Dopamin je bistven za doživetje ugodja, usmerjeno pozornost, učenje in motivirano vedenje, ki nas po izkušnjah v novih okoliščinah približa ugodnim dražljajem in se nam pomaga umakniti drugim, ki so neprijetni in nevarni. Delovanje tega sistema zdrsne iz ravnovesja pri razvoju zasvojenosti in odvisnosti in ti pojavi so pogosto pomembni tudi v partnerskih navezah.«


Proučevanje možganskih procesov ob ljubezenskih občutenjih v zadnjih letih omogočajo znanstvene metode, s katerimi je mogoče še za življenja opazovati vzporednice med čustvenim stanjem in delovanjem možganov, pravi Maja Bresjanac. Vendar se je treba zavedati, poudarja, da lahko opazujemo zgolj posredne spremembe. Ko nekdo doživlja pozitivna čustva ob pogledu na fotografijo človeka, ki ga ima rad, je mogoče s sodobnimi metodami opazovati spremembe pretoka krvi, ki so posledica spremenjene aktivnosti v posameznih delih možganov. Če te opažene aktivnosti odštejemo od tistih, ki jih zaznamo, ko isti človek opazuje fotografijo povsem neznane osebe, lahko to razliko povežemo z ljubeznijo. »Ko ženska opazuje fotografijo svojega partnerja, ki ga ljubi, nato pa fotografijo neznanca ter v drugem poskusu fotografijo svojega otroka in nekega drugega, neznanega otroka, je videti, da se izkušanje različnih oblik ljubezni kaže v različnem delovanju posameznih predelov možganov.« Tako so pri romantični, akutni zaljubljenosti izrazito aktivirana območja, ki so povezana s spolnim vzburjenjem, pri materinski ljubezni pa so denimo izrazite zmanjšane aktivnosti v predelih, ki so pomembni za socialno vrednotenje drugih - svojega otroka obravnavamo dosti manj kritično kot druge, saj ga dojemamo skoraj kot neločljiv del sebe.

Slepota prve zaljubljenosti

»Spremljajoči občutki vznesenosti, vsiljenih misli na subjekt naše strasti in hrepenenja po čustvenem zbližanju sovpadajo z zvečano aktivnostjo v tistih predelih možganov, kjer sta nevrotransmiterja dopamin in noradrenalin.« Zgodnjo romantično ljubezen tako zaznamujejo povečani učinki oksitocina in vazopresina ter povečana aktivacija stresne osi (hipotalamus-hipofiza-skorja nadledvične žleze), ki se kaže v zvečani plazemski koncentraciji kortizola. Skupaj s povečanjem dopaminskih učinkov je za zgodnjo romantično ljubezen značilno zmanjšanje učinkov serotonina, podobno kot pri obsesivno-kompulzivni motnji oziroma zasvojenosti z drogami, igrami na srečo in podobno.

Prepričanje, da je ljubezen slepa, tako potrdi tudi znanstvena razlaga. Vendar: medtem ko smo v slepoti prve zaljubljenosti nezmožni kritičnega pogleda na predmet ljubezni, pri dolgotrajni navezanosti na partnerja tega ni več opaziti. »Po treh do šestih mesecih se stanje akutne zaljubljenosti, ki spominja na obsesivno-kompulzivno stanje, ko smo zares obsedeni in slepi za vse značilnosti našega ‛subjekta‛, počasi umirja in nekje do dveh let izzveni. V tem času so tudi preiskovanci partnerja bolje spoznali, ga ugledali v drugi luči in z njim ostali, kljub temu da niso bili več slepi za njegove morebitne ‛pomanjkljivosti‛ ali neujemanje v odnosu.«

Znanstveniki so proučevali tudi tiste, ki še vedno ljubijo, pa so bili zavrnjeni. Pri njih je še vedno aktiven osrednji možganski sistem s sproščanjem dopamina, aktivirajo pa se tudi nekatera območja v sprednjih delih možganov, podobno kot pri ljudeh, ki igrajo na srečo z velikimi vložki in velikimi izgubami.

»Izsledki funkcijskega slikanja možganov preiskovancev obeh spolov, ki so bili močno zaljubljeni, a so jih ljubimci nedavno zavrnili, so pokazali podobne možganske aktivnosti kot pri ljudeh, ki so izbirali bolj tvegane naložbe, povezane z možnostjo velikih dobitkov ali velikih izgub.«

Zavrnjeni ljubimec torej občuti podobno agonijo kot zasvojenec, ki nima dostopa do iger na srečo ali druge droge. A tudi za (neuslišano) vzneseno ljubezen obstaja zdravilo, pojasnjuje znanstvenica: »Visok tonus serotonina deluje zaviralno na libido in romantično ljubezen, tako da bi lahko pomagal utišati nesrečno neuslišano zaljubljenost. Če se želite otresti nezdrave navezanosti na subjekt vaše neuslišane ljubezni, je veliko možnosti: ena je neuradna praksa uporabe antidepresivov, ki zvišujejo centralne učinke serotonina. Druga možnost pa je, da se, namesto da se potapljate v obup, podate v odkrivanje novih virov dražljajev za vaš sistem ugodja! Kot nevroznanstvenica in zdravnica priporočam slednje ... brez zadržka in brez recepta!«

Spolnost ločena od ljubezni?

Sodobna nevroznanost nakazuje, da lahko v delovanju možganov najdemo tudi razlago za menjavanje partnerjev in nezvestobo. Procesi v možganih lahko poskrbijo, da subjekt našega spolnega poželenja sploh ni oseba, na katero smo čustveno navezani in ki smo jo sprejeli za svojega življenjskega partnerja.

»Anabolni steroidi, kot je testosteron, spodbujajo libido, spolno slo, tako pri moških kot ženskah, vendar nimajo čisto nič opraviti z zaljubljenostjo. Ljudje imajo lahko zaradi učinkov anabolnih steroidov povečano spolno slo, pa zato nič bolj ne ljubijo. Nevralni sistemi, ki določajo ljubezen in spolno slo, so sicer med seboj povezani, vendar delujejo tudi ločeno, zato lahko strastno ljubimo nekoga, ki ni naš izbrani življenjski partner, in čutimo poželenje do nekoga tretjega. Ravno zaradi teh nevralnih sistemov smo lahko promiskuitetni, pri čemer smo si moški in ženske podobni.«

Vendar je tudi z zadovoljujočo spolnostjo mogoče okrepiti navezanost na človeka, s katerim jo doživljamo. Oksitocin ali kemikalija navezanosti, kakor ji pravimo, se sprošča pri orgazmu, dojenju ali porodu in uravnava delovanje osnovnega sistema ugodja. Tudi raziskave na živalih so pokazale, da izločanje oksitocina in vazopersina, dveh ključnih peptidov v možganih, vpliva na to, ali si žival vtisne v spomin vonj partnerja in ga ohrani ali si ga ne zapomni in je zato promiskuitetna. Modelna žival v tem primeru so rovke, pri katerih osrednji živčni sistem in sistem navezovanja na partnerja deluje zelo podobno kot pri človeku. »Tudi sicer številna spoznanja čustvene nevroznanosti na ljudeh izhajajo iz raziskav na živalih. Te kažejo, da so temeljni nevrobiološki mehanizmi spolne privlačnosti, izbire partnerja, dolgotrajne navezanosti in tudi starševske ljubezni evolucijsko ohranjeni vse do molekul, ki opravljajo podobne funkcije pri ptičih, laboratorijskih miškah in človeku,« razlaga Bresjančeva.

Etika nevroznanosti

Človek si je že od nekdaj prizadeval odkriti čarobni ljubezenski napoj, s katerim bi si pridobil naklonjenost ljubljene osebe, zato sodobni izsledki nevroznanosti zbujajo številna, tudi neetična pričakovanja. Z zdravili bi lahko pomagali preboleti neuslišano ljubezen, partnerja, pri katerih vzajemna čustva ugašajo, pa bi si morda želela tabletke za ohranjanje strasti in obujanje čara prve zaljubljenosti. Porajajo se pričakovanja, da bo človek z razumevanjem delovanja možganov laže obvladoval tudi čustva: »Nekateri si želijo, da bi bilo mogoče farmakološko ublažiti bolečine nesrečne ljubezni, vse bolj razširjeno je tudi razmišljanje, da bi lahko z zdravili, ki bi povečala raven serotonina v možganih in zavirala sproščanje dopamina, zmanjšali verjetnost, da bomo zaljubljeni v človeka, ki nam čustev ne vrača. In nasprotno, da bi z zdravili okrepili in podaljšali ljubezen. Z razvojem nevroznanosti se odpirajo številne etične dileme, zato bo verjetno treba poiskati družbeni konsenz o tem, koliko je mogoče uporabljati te metode.«

Ne nazadnje bi lahko poskusili s testiranjem delovanja možganov dokazovati, da je nekdo zaradi neobvladljivega slepila ljubezni zagrešil umor iz ljubosumja. Pri bodočem življenjskem partnerju bi lahko, denimo, vnaprej preverili, kako močna je njegova ljubezen, pri kandidatu za delovno mesto, kolikšna je njegova lojalnost in kakšen čustveni ustroj, ugotovili bi, kako razmišljajo in česa si želijo naši volivci ali kupci. »Večna tema je možnost, da bi vam lahko nekdo pogledal v možgane in povedal, kdo natanko ste, kako razmišljate in čutite. Znanost resda ni bila še nikoli tako blizu odkritij o vzvodih mišljenja in čustvovanja, vendar se je treba zavedati, da smo kljub sodobnim metodam daleč od zanesljivega branja misli.« Metode še niso dovolj razvite, da bi z zanesljivostjo dokazovale, kaj nekdo čuti ali misli, s poenostavitvami pa bi lahko prišli do zmotnih sklepov in naredili veliko škode.
_________________
Lep pozdrav
Marjan