ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Težave z vratno hrbtenico

Številni ljudje imajo težave z vratno hrbtenico.

Sodoben način življenja veča pogostnost tovrstnih obolenj. Zdravljenje je večinoma konzervativno, a tudi operativno. Metode operativnega zdravljenja se nenehno izpopolnjujejo, zato je ležalna doba krajša, okrevanje hitrejše in večje zadovoljstvo bolnikov. Zelo pomembni so preventivni ukrepi, ki jih moramo redno izvajati.

Hrbtenica je osrednji del skeleta in povezuje glavo z okončinami v celoto. Omogoča pokončno držo in ščiti osrednje in periferno živčevje. Vratna hrbtenica je sestavljena iz sedmih vretenc. Med seboj so povezana z medvretenčnimi ploščicami, vezmi, sklepi in mišicami. V sredini imajo vretenca odprtino, ki skupaj tvorijo hrbtenični kanal, v katerem je živčevje. V primerjavi s preostalim telesom je teža glave precej manjša, zato so vratna vretenca manjša kot druga. Prvo in drugo vratno vretence sta zaradi svoje funkcije značilno oblikovani. Nosita glavo in omogočata večino rotacije. Vratna hrbtenica je nasploh zelo gibljiva. Slaba stran tega je večja nagnjenost k degenerativnim spremembam in manjša odpornost na delovanje različnih zunanjih sil, značilnih na primer v prometni nesreči.

POŠKODBE VRATNE HRBTENICE

Poškodbe vratne hrbtenice so pogoste. Večinoma gre za blažje okvare, ko so prizadete predvsem mišice in vezi. Če so sile manjše, se vezi ali mišice nategnejo, večje sile pa povzročijo njihovo natrganje in zlome vretenc, kar bistveno poslabša stabilnost vratne hrbtenice. Pri tem se lahko poškoduje živčevje, bodisi periferno ali osrednje, ki ga imenujemo hrbtenjača. Tovrstne poškodbe so izjemno hude, poslabšajo premikanje udov, občutenje, odvajanje urina in blata, v najhujših primerih povzročijo popolno ohromelost telesa od vratu navzdol, nezmožnost dihanja in smrt.

Najpogostejša obolenja vratne hrbtenice so degenerativna in so posledica staranja. Način življenja ima zelo velik vpliv na hitrost in obseg razvoja degenerativnih sprememb. Degenerativne spremembe se vidijo na medvretenčnih ploščicah, malih sklepih in vretencih. Ploščice so sestavljene iz vezivnega obroča in sredice. Sredica postopoma izgublja vodo in se seseda, vezivni obroč pa poka. Skozi večje razpoke prične mehka sredica siliti v hrbtenični kanal in lahko pritisne na živčevje, večinoma periferno, ki oživčuje roke, v redkejših primerih pa na hrbtenjačo. Utesnitev perifernega živčevja povzroča bolečino, moti občutenje in zmanjša gibljivost rok, če je utesnjena hrbtenjača, pa so težave s spodnjimi okončinami in hojo.

DRUGI VZROKI

Vratna hrbtenica je lahko prizadeta tudi zaradi drugih bolezni, kot so okužbe, tumorji, prirojene nepravilnosti. K okužbam so nagnjeni bolniki s prizadetim delovanjem imunskega sistema, najpogosteje sladkorni bolniki. Prizadeta so lahko vretenca in medvretenčne ploščice, kar neredko povzroči nestabilnost hrbtenice in utesnitve živčevja.

Tumorje delimo na primarne in sekundarne. Primarni so redkejši, najpogosteje izraščajo iz vretenc, živčevja in njegovih ovojnic. Posledice primarnih tumorjev živčevja, še posebno hrbtenjače, so hude, zdravljenje je zelo zahtevno. Večina tumorjev v vratni hrbtenici je sekundarnih, govorimo o zasevkih primarnih tumorjev iz drugih delov telesa, najpogosteje pljuč, dojke, prostate. Ti tumorji sprva prizadanejo skelet, kasneje pa se širijo v hrbtenični kanal in prizadanejo živčevje. Znana je prizadetost vratne hrbtenice v sklopu revmatoidnega artritisa. V določenem odstotku bolezen prizadene sklop prvega in drugega vratnega vretenca, posledici pa sta nestabilnost in zožitev hrbteničnega kanala. Ob tem je lahko utesnjena hrbtenjača, bolniki najpogosteje govorijo o bolečinah v zatilju, težave imajo z govorom, požiranjem, kasneje tudi s hojo.

V praksi se najpogosteje srečujemo z bolniki, ki imajo težave z vratno hrbtenico zaradi degenerativnih sprememb. Ob prvemu srečanju se seznanimo z bolnikovimi težavami, njegovim načinom življenja, razmerami na delovnem mestu in drugimi dejavniki. S pregledom bolnika ugotovimo morebitno prizadetost živčevja in skušamo ugotoviti vzrok. Pomagamo si z različnimi slikovnimi preiskavami, kot so rentgensko slikanje vratne hrbtenice, računalniška tomografija (CT), magnetnorezonančno slikanje. Pri oceni okvare živčevja so nam v pomoč različne nevrofiziološke preiskave, kot je na primer elektromiografija (EMG). Ko ugotovimo vzrok, bolniku natančno razložimo naravo obolenja, potek in možnosti zdravljenja. Bistvenega pomena za uspešno zdravljenje je bolnikovo razumevanje bolezni. Vedeti mora, kako do teh okvar pride, kaj pospeši oziroma zavira njihov razvoj. Seznanimo ga z ugodnim in neugodnimi dejavniki tveganja, da jih kasneje v vsakodnevnem življenju skuša odstraniti ali vsaj omiliti njihov vpliv. Bolnik mora biti aktivno vključen v proces preprečevanja in zdravljenja, saj se ta ne konča z obiskom pri zdravniku, temveč traja vse življenje.

NAČINI ZDRAVLJENA

V večini primerov pričnemo z neoperativnimi načini zdravljenja. Bolniku razložimo pomen redne vadbe, ohranjanja primerne gibljivosti hrbtenice in krepitve oporne muskulature. Priporočamo redno fizično aktivnost z različnimi oblikami aerobne vadbe (hoja, kolesarjenje, plavanje). Na ta način krepimo krvožilni sistem, spodbujamo prekrvavitev prizadetih predelov, preprečujemo prekomerno telesno težo in skrbimo za vsesplošno dobro počutje. Hkrati lahko uporabimo medikamentozno zdravljenje, najpogosteje s protivnetnimi zdravili iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih ob hujših obolenjih kombiniramo s kortikosteroidi in opiati. V poštev pridejo tudi blokade, ko zdravilo vbrizgamo v neposredno bližino obolelega mesta. Velik pomen pri neoperativnemu zdravljenju ima fizioterapija. Uporabljajo se različne metode, kot so trakcija, elektrostimulacija, masaže in podobno. V nekaterih primerih je potrebno zdraviliško zdravljenje.

Če so ti ukrepi neučinkoviti, bolniku predlagamo operativno zdravljenje. Operativne metode poznamo številne, uporaba je odvisna od vzroka obolenja. V primeru okvare medvretenčne ploščice (?hernia disci?), ki jo dokažemo z ustreznimi slikovnimi preiskavami, je na voljo več operativnih metod. Najpogosteje se uporablja tako imenovani anterolateralni pristop. Skozi kratek rez na sprednji strani vratu se pristopi do sprednje strani vratne hrbtenice, sledi odstranitev sredice medvretenčne ploščice, po potrebi se odbrusijo kostni izrastki in s tem sprosti utesnjeno živčevje. V prazen medvretenčni prostor lahko vstavimo košček kosti in sosednji vretenci učvrstimo s ploščico in vijaki. Na ta način preprečimo morebitno nestabilnost vratne hrbtenice, preprečimo sesedanje medvretenčnega prostora in ohranimo normalno ukrivljenost vratne hrbtenice.

Druga možnost je pristop od zadaj. Napravimo kratek rez v sredini, odmaknemo mišice in si prikažemo vratno hrbtenico od zadaj. Pobrusimo del kosti, ki zapira hrbtenični kanal, in s tem zagotovimo pristop do utesnjene živčne korenine. Pri tej metodi odstranimo le del medvretenčne ploščice, ki je zdrsnil v kanal in pritisnil na živčevje, preostali del pustimo. Učvrstitev vretenc ni potrebna. Če je prizadetost vratne hrbtenice obsežnejša, če je okvarjenih več vretenc, ploščic, prav tako lahko operiramo od spredaj ali od zadaj. Pri sprednjem pristopu je včasih treba odstraniti več vretenc in ploščic, da se utesnjeno živčevje v celoti sprosti, nujna je učvrstitev operiranega predela. Sprostitev živčevja lahko dosežemo tudi tako, da odpremo hrbtenični kanal od zadaj, vretenca in ploščice ostanejo celi, učvrstitev hrbtenice z vijaki pa ni potrebna, če operativni poseg ne prizadane stabilnosti vratne hrbtenice.

Po operativnem zdravljenju okvare medvretenčne ploščice je pooperativno okrevanje hitro. Že isti dan bolnik lahko vstane, po nekaj dneh odide domov. Tudi ob večjih operativnih posegih na vratni hrbtenici bolnike spodbujamo, da pričnejo z okrevanjem čim prej. Čez nekaj tednov bolnika napotimo na dvo do tritedensko zdraviliško zdravljenje, da bi čim hitreje in popolnoma okreval. Zatem ga povabimo na kontrolni pregled in ocenimo stanje po operaciji.

Posebna skupina so bolniki, ki so imeli že ob sprejemu v bolnišnico hudo prizadeto živčevje in zato tudi gibanje. Pri njih so neglede na operacijo možni številni zapleti. Še posebno nevarna je pljučna embolija, ko se v prizadetih spodnjih okončinah tvorijo strdki, ki mašijo žile v pljučih. Pri tej skupini bolnikov je zgodnja rehabilitacija še posebno pomembna. Okrevanje je brez izjeme dolgotrajen, več mesečni proces, razlog za to pa je počasna regeneracija živčevja.

Pri vseh operativnih posegih na vratni hrbtenici uporabljamo mikrokirurško tehniko ob pomoči mikroskopa. S tem dosežemo bistveno večjo natančnost in hkrati znižamo tveganje operativnih zapletov, kot so krvavitev, okužba, poškodba živčevja in drugi.

Operativne metode se nenehoma izpopolnjujejo. Trenutno se veliko pozornosti namenja umetnim medvretenčnim ploščicam. Poznamo več modelov različnih proizvajalcev, osnovna neznanka pa je obnašanje teh protez skozi daljše časovno obdobje (10, 15 let in več). Ploščice, vijake in druge vsadke že vrsto let izdelujejo iz zlitin titana, saj jih telo dobro prenaša, zavrnitvenih reakcij praktično ni. Prednost titana je tudi ta, da ne moti magnetnorezonančne preiskave, kakor jo na primer zlitine nerjavečega jekla.

Poskuša se tudi z gojenjem celic medvretenčnih ploščic, da bi lahko okvarjene nadomestili z naravnimi, prav tako so značilne težnje k razvoju minimalno invazivnih operativnih tehnik – na primer endoskopskih – pri katerih je pooperativno okrevanje še hitrejše.

Pričakovati je mogoče, da bo ob vedno daljši pričakovani življenjski dobi, pretežno sedečem načinu življenja in drugih neugodnih dejavnikih obolevnost vratne in celotne hrbtenice še naprej v porastu. Temu se lahko upremo z učinkovitimi preventivnimi programi, v katere bi vključili že osnovnošolce.

Gvido Gumzej, dr.med., specialist nevrokirurg

Klinični oddelek za nevrokirurgijo

Klinični center Ljubljana





NEVROREHABILITACIJA

Nevrorehabilitacija povezuje metode (tehnike) in tehnologijo za maksimalno izkoriščanje po poškodbi še preostalih nevro-muskulatornih struktur pri ljudeh z zmanjšanimi motoričnimi zmožnostmi. To zahteva razvoj novih strategij za nadomestitev izgubljenih zmožnosti s pomočjo preostalih zmožnostih. Za efektivno rehabilitacijo je zato pomembno poznavanje delovanja poškodovanih struktur in na podlagi teh informacij se da razviti ustrezne protokole za nadgradnjo funkcij poškodovanega nevro-muskulatornega sistema. Rehabilitacije je torej namenjena pacientom s poškodbami, ki so omejile njihove motorične sposobnosti, s kombinacijo uvajanja tehnologije in vaj pa se poskuša pospešiti ali pa celo sploh omogočiti okrevanje pacientom in jim na ta način zagotoviti možnost vsaj delnega izboljšanja motoričnih sposobnosti in izboljšati njihovo kvaliteto življenja.

Nevrorehabilitacija je lahko namenjena okrevanju po zlomu kosti v udu, pri čemer pride v večini primerov do popolnega okrevanja pa do težjih poškodb osrednjega živčnega sistema, kjer v večini ne pride do ponovnega okrevanja pacienta in so sposobnosti okrnjene dolgotrajno.

Poškodba hrbtenjača v območju križnega, ledvenega in prsnega dela privede do paraplegije. V splošnem to pomeni, da je oseba hroma od pasu navzdol, dejanski obseg ohromelosti pa je odvisen od mesta poškodbe, se pravi od tega koliko živčnih poti je prekinjenih. Poleg motoričnih sposobnosti so prizadeti tudi notranji organi, ki skrbijo presnovo celotnega telesa.

Mesto poškodb pri paraplegiku. Črka in številka za njo označuje mesto poškodbe (levo od sheme hrbtenice)

Poškodbe na vratnem delu povzročijo tetraplegijo (kvadraplegija), obseg ohromelosti pa je pravtako odvisen od mesta poškodbe. Tako ima lahko poškodovana oseba, če do poškodbe pride nižje na vratu, še neko sposobnost kontrole nad nekaterimi mišicami v roki. Do poškodb v možganih lahko pride pravtako zaradi mehanskih pretresov, precej pogost vzrok pa je tudi možganska kap.

Do možganske kapi pride v primeru, ko možgani ne dobijo dovolj kisika in hrane kar privede do poškodb in odmiranja živčnih celic. Prevladuje ishemična možganska kap (v žili pride do prekinitve pretoka krvi zaradi zamašitve žile), do kapi pa lahko pride tudi zaradi razlitja krvi v možganih. Poškodba je omejena na eno stran možganov kar privede do hemiplegije (ohromelost ene polovice telesa oziroma dela telesa) oziroma hemipareze. Pri plegiji gre za popolno prekinitev živčnih poti (aferentnih in eferentnih živcev), pri parezi pa za vse kar ni plegija. Pri parezi torej ostanejo še delno ohranjene motorične ali senzorne poti. Poleg poškodb osrednjega živčnega sistema poznamo še poškodbe perifernega živčevja, ki so omejene na določen živec.

Do okrevanja pride zaradi kompenzacije, substitucije, diaschisis in dinamičnega preorganiziranja skozi proces nevrorehabilitacije. Temeljnega pomena pri fiziološki obnovi in ojačanju aktivnosti je osrednji živčni sistem. Ponavljanje neke aktivnosti skozi daljši čas aktivira novo funkcionalno shemo v celebral cortex ali pa spremeni mrežo povezav nevronov na nižjih nivojih centralnega živčnega sistema. Na ta način se izboljšajo in obnovijo okrnjene sposobnosti prizadetega dela nevro-muskulatornega sistema.

Učinkovitost nevrorehabilitacije je odvisna od vrste in stopnje poškodbe, v največji meri pa od izgube povezav med nevronih. Potrebno je ugotoviti kje in na katerih živcih so poškodbe, ter do kje je živec ohranjen. Zaradi najrazličnejših vrst poškodb in specifičnosti odziva vsakega posameznika na poškodbo in okrevanje, je velikega pomena tudi izkušenost osebja, ki vodi in sodeluje pri rehabilitaciji. Velikega pomena pri nevrorehabilitaciji je ustrezna povratna zveza, ki pacientu omogoča spremljanje nevro-mišičnih aktivnosti.
Trening namenjen pacientu s poškodbami v centralnem živčnem sistemu:

individualni trening
providing a constant and systematic augmented feedback
vztrajanje pri intenzivnih treningih preko daljšega obdobja
stopnjevanje intenzivnosti in zahtevnosti nalog
zagotavljanje ustreznega napredka in motivacije
Večina pacientov se po poškodbi ne zaveda celotnih potencialov, ki so še na voljo kljub poškodbi in ki se jih da razviti ob ustrezni vadbi. Dokazano je tudi, da vadba močno pospeši okrevanje pacienta po poškodbi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pulpozno jedro izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču. Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To že povzroča bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, nastane hernija diskusa. Hernija pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, kar se kaže v bolečin, omrtvičenosti in nemoči v mišicah.

Bolečine v hrbtenici pri številnih ljudeh povzročajo težave občasno ali pa stalno v manjši ali v večji meri. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi prej ali slej zabolelo v križu, manj pogosto v vratni hrbtenici. Statistike kažejo, da približno 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu. Medtem ko telo enako grajenih štirinožnih vretenčarjev nosijo štirje stebri, med katerimi se hrbtenica vije v rahlih ovinkih, od enega stebra k drugemu, mora človek loviti ravnotežje in se gibati na dveh hoduljah ter je zaradi pokončne drže podvržen bistveno večjim obremenitvam. Na hrbtenici je posebno občutljivo eno mesto, ki je podvrženo izjemnim preobremenitvam, stalnemu pritisku in je zato večja možnost zgodnje obrabe in bolezenskega stanja. Ta segment leži na mestu, kjer pride zadnji gibljivi segment ledvene hrbtenice v prvi negibljivi segment križnične hrbtenice. Če si predstavljamo, da tu pritiska na površino, nekaj večjo kot pettolarski kovanec, cela teža zgornjega dela telesa, je razumljivo, da je medvretenčn ploščica na tem mestu najbolj obremenjena. Dokaj pogoste so tudi bolečine v vratni hrbtenici, saj sta vratna in ledvena hrbtenica najbolj gibljiva dela hrbtenice. V vratni hrbtenici med petim in šestim vratnim vretencem ter šestim in sedmim vretencem pride najpogosteje do okvar, prav tako v ledveni hrbtenici najpogosteje med četrtim ledvenim in petim ledvenim vretencem ter petim ledvenim in prvim križničnim. Ti segmenti so najbolj gibljivi, zato nastanejo na teh mestih najtežje spremembe.



VZROKI BOLEČINE

Vzrokov za pogoste bolečine v križu in vratu je mnogo, vendar so najčešči vzrok spremembe v medvretenčni ploščici in posledice teh sprememb. Zato pri bolečini v križu in v vratu pomislimo skoraj vedno na ta vzrok, vsi drugi so zanemarljivi oziroma redki.

Točnega vzroka težavam včasih ne najdemo, delno tudi zato, ker je hrbtenica težje dostopna in jo je težje natančno pregledati kot npr. koleno ali komolec. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot katerikoli drugi sklep. Odnose med znaki in bolezenskimi spremembami je težko izmeriti. Včasih povzroča težave kombinacija več vzrokov in ne samo eden.

Hrbtenica nosi težo telesa, sestoji se iz številnih vretenc in je vsako glede na svojo lego podvrženo dinamičnim in statičnim zahtevam. Z dodatno obremenitvijo se poveča tudi premer teles vretenc, višina telesa se veča od tretjega vratnega do petega ledvenega vretenca. Med vretenci leži medvretenčna ploščica ali diskus, ki se sestoji iz treh različnih delov: hrustančnih plošč zgoraj in spodaj, fibroznega obroča in pulpoznega jedra. Med obročem in jedrom ni jasne meje, te strukture prehajajo druga v drugo, s starostjo pa postane ta meja še bolj nejasna. Pred rojstvom in prvo leto po rojstvu se medvretenčna ploščica prehranjuje s pomočjo krvnih žil, po čertem letu starosti te žile zarastejo in izginejo, nato se medvretenčni diskus prehranjuje samo z difuzijo, pri čemer je potrebna za dobro prehrano stalna izmenjava razbremenitve in obremenitve, ki deluje kot črpalni mehanizem.

Glavni vzrok splošne degeneracije diskusa pri človeku je predčasno staranje, zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo degenerativne spremembe, po 30.letu starosti pa je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne.





POTEK DEGENERACIJE DISKUSA?

V začetku pulpozno jedro, ki je semiželatinozna masa, izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču (sl.1). Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To lahko povzroča že bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, zaradi česar se izboči pulpozno tkivo in nastane hernija diskusa, kar je najhujša epizoda pri degeneraciji diskusa. Hernija lahko pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, poleg bolečin lahko daje znake omrtvičenosti in nemoči v mišicah, skratka sliko išiasa. Hernija lahko poleg pritiska na živčno korenino pritiska tudi na ožilje (na vratu), na hrbtenjačo (na vratu in prsni hrbtenici), povzroča zarastline in s tem vlek na živčno korenino, kar lahko povzroča trajne težave. Končno pride pri degeneraciji diskusa do reparatorne faze, ko se v okvarjeni disk vrašča fibrozno tkivo, ki omeji gibljivost, diskus se splošči, zaradi česar nastanejo lahko delni izpahi na malih sklepih hrbtenice z degenerativnimi spremembami (artroza) in bolečine (sl.2). Zaradi tvorbe večjih kostnih izrastkov se lahko zoži hrbtni kanal (spinalna stenoza) (sl.3). Zaradi staranja okvarjeni diskus največkrat ne kaže vidnega obolenja in ne povzroča težav. Bolečine pa nastanejo zaradi pritiska na živčno korenino. Razprostranjenost izžarevanja bolečin je odvisno zlasti od mesta okvare. Bolečina se kaže na območju, ki ga živčna korenina oživčuje, v glavi, telesu, rokah, nogah. Od moči pritiska je odvisno, ali bo zajeta cela živčna korenina ali samo del. Če mehanični pritiski povzročijo zaradi močnega in dalj časa trajajočega delovanja organske okvare živčnega tkiva, pride do senzibilnih motenj z zmanjšanim občutkom ali občutkom bodenja, iglic, omrtvelosti; zaradi pritiska na motorične živce do motoričnih izpadov, ki so redkejši in se vidijo kot delna ohromitev (mišična slabost), zelo redko pa kot popolna ohromitev v območju, ki ga zavzema prizadeta korenina. Poleg draženja živčne korenine in izpadov je omejena gibljivost prizadetega segmenta hrbtenice značilna za skoraj vse oblike bolečega okvarjenega diska. Gibljivost je lahko omejena zaradi blokade med vretenci, največkrat pa nastane kot posledica bolečine. Omejena gibljivost se včasih kaže kot prisilna drža, največkrat pa govorimo o predvidnosti ali pazljivi drži. Težave lahko nastanejo naenkrat (akutno) ali postopno (kronično). Akutne težave so pogosto zelo izrazite in težke. Kronično potekajoče težave pa se pogosto razvijajo neopazno, ostanejo dolgo prikrite, dokler jih kakšen vzrok ne obeleži kot bolezen. Lahko pa iz akutnega stanja nastanejo tudi kronične težave.



KLINIČNE SLIKE

Klinične slike obolenja diskusa so različne. Nastanejo lahko v katerem koli delu hrbtenice, vendar najpogosteje v ledveni hrbtenici, pogosto v vratni hrbtenici, redkeje pa v prsni.

Klinične slike so lahko naslednje:



1. Bolečina v zatilju in akutni tortikolis

Bolečina v zatilju nastane zaradi pritiska na drugi vratni živec, ki poteka med prvim in drugim vratnim vretencem. Tu ni govor o pravi okvari diska, ker med prvim in drugim vratnim vretencem diskusa ni. Kljub temu moramo to omeniti, ker gre za pritisk na živčno korenino kot posledico motenj medvretenčnih zvez. V tem primeru nastanejo motnje zaradi zagozditve med prvim in drugim vratnim vretencem in so ta vretenca blokirana. Bolečina je omejena v zatilju, često združena s prisilno držo glave.

Vendar akutni tortikolis ne nastane samo pri motnjah med prvim in drugim vratnim vretencem, ampak tudi pri okvarah diskusov v območju ostale vratne hrbtenice.



2. Glavobol in migrena

Le redko je glavobol posledica okvare diska. Nove raziskave pa brez dvoma dokazujejo, da nekatere glavobole lahko povzroči okvara živčnih korenin zaradi pritiska v območju zgornje vratne hrbtenice od prvega do četrtega vratnega vretenca. Pri tem imajo veliko vlogo poleg pritiska na živčno korenino, ki povzroča bolečine, tudi motnje v prekrvavitvi možganov. Velik pomen ima lahko pri tem ovira pretoka krvi v vratni arteriji (arteria vertebralis). Ta žila gre skozi poseben kanal v stranskih nastavkih vratne hrbtenice navzgor v možgansko votlino in oskrbuje del možganov s krvjo in kisikom. Posledica obolenja diska je lahko pritisnjena ali odrinjena vratna arterija, posledica je zmanjšan pretok krvi v možgane in bolečina. Toda vzrok glavobolom in migrenam je le redko okvara hrbtenice, temveč so vzroki drugje.



3. Bolečina v vratu, rami in roki (cervicobrachialgia)

Okvare v spodnjem delu vratne hrbtenice so mnogo pogostejše kot okvare v zgornjem delu. Tu se vidita zlasti osteohondroza in spondiloza, ki povzročita zožitve medvretenčnih odprtin. Hernija diska je samo v majhnem odstotku (približno 10 %) vzrok pritiska na živčno korenino v vratu, medtem ko je v ledvenem predelu nasprotno. V pretežni večini primerov je prizadeta ena ali dve medvretenčni zvezi. Najčešče in najhuje se vidi okvara v območju diska med petim in šestim ter šestim in sedmim vratnim vretencem. Pri klinični sliki je prevladujoča bolečina v zgornjih okončinah. Pri večjem pritisku pride do zmanjšanja oziroma nepravilne občutljivosti in pri posebno težkih primerih do motoričnih motenj – prsti so nespretni: svinčnika ali orodja ne moremo dobro držati in pada iz rok, gospodinja razbije mnogo posode. Nekatere kretnje vratne hrbtenice in tudi povečan pritisk, na primer zaradi kašlja ali kihanja, lahko težave nenadoma okrepijo. Pri mnogih bolnikih se posebno ponoči povečajo težave - omrtvelost rok, občutek otekanja rok, zbadanje in bodice v prstih, zmanjšana moč.



4. Težave pri obolenju diskusa v prsni hrbtenici

Okvare diska v prsni hrbtenici nastane najredkeje in tudi klinično nimajo velikega pomena. Prsna vretenca so povezana s prsnim košem, so slabo gibljiva in niso tako dovzetna za poškodbe kot bolj gibljiva vretenca v vratu in ledveni hrbtenici. Poleg tega je razmerje velikosti medvretenčne odprtine z živčno korenino ugodnejše kot v ostali hrbtenici. Živci so namreč v prsni hrbtenici tanjši kot živčne korenine v vratni in ledveni hrbtenici. Tudi hernije diskusov so na prsnem delu hrbtenice zelo redke. Motnje med vretenci se kažejo največkrat kot blokade. Pri okvarah zaradi pritiska nastajajo bolečine, ki se pojavijo na območju prizadetega segmenta prsne hrbtenice ali ustreznem poteku živca z izžarevanjem naprej (intercostalna neuralgija).



5. Bolečina v križu (lumbago, lumbalgia, ? heksenšus ?)

Ob nenadnih akutnih bolečinah, akutnem lumbagu, mislimo največkrat na mehaničen vzrok. Ker so bile nenadne akutne oblike lumbaga nerazjasnjene, skrivnostne, so jih označevali kot ?heksenšus? (die Hexe=čarovnica, der Schuss=strel)-?strel čarovnice?.

S tem so hoteli poudariti, da nenadoma, kot strela z jasnega nastopi bolečina v križu, ki povzroči držo, kakršno vidimo pri čarovnicah. Anatomsko ozadje ?heksenšusa? je nenadna motnja v medvretenčnem prostoru, na primer hernija diska ali blokirnaje vretenc. Zlasti lahko razumemo zadnji vzrok, ker nam včasih uspe z enim prijemom akutni lumbago odpraviti z manipulacijo. Kronična lumbalgija pa se razvija že v začetku največkrat postopno. Okvarjeni disk in posledica te okvare – hondroza, spondiloza, spondilaltroza postopoma večajo motnje medvretenčnega prostora. Povečajo se obremenitve vezi in mišic, ki nadomestijo zmanjšano elastičnost medvretenčnih zvez.

Stanje je toliko časa dobro in brez bolečin, dokler ni nekega dne meja prekoračena in se pojavi boleče draženje sklepov, vezi in muskulature.



6. Išias

Živčne korenine, ki gredo iz medvretenčnih odprtin spodnje ledvene hrbtenice in križnice, tvorijo splet, ki oskrbuje z živci kolk in sedalo, v glavnem pa tvorijo išiasni živec (nervus ischiadicus) kot največji živec našega telesa. Ta oživčuje celo spodnjo okončino, izjema je le sprednja stran stegna. Ker so diskusi spodnje ledvene hrbtenice, posebno na prehodu v križnico, najbolj dovzetni za okvare, je tu zelo pogosta hernija diska, ki je na tem območju najpogostejši vzrok pritiska na živčno korenino. Kostne zožitve nastanejo pozneje. Okvare spodnje ledvene hrbtenice povzroča pritisk na korenine, ki tvorijo ischialgični živec. Ta pritisk povzroča bolečino, kar imanujemo išias. (sl.4).

Upoštevajoč mesto občutljivosti in druge znake, lahko s precejšnjo gotovostjo govorimo o višini okvare. Pri večjem pritisku lahko nastopijo motnje senzibilitete ali popolna omrtvelost, takrat pa bolečina lahko celo popusti. Motorični izpadi (zmanjšanje moči mišic) so redkejši, opažamo jih pri dalj časa trajajočem pritisku na živčno korenino, lahko pa nastanejo tudi zaradi akutnega močnejšega pritiska. Oslabljena moč mišic, ki se kaže v padanju prstov in stopala na nogi, kaže na hernijo discusa. Tudi refleks Ahilove kite je v tem primeru lahko moten. Najčešče nastopa pred išiasom v anamnezi kronični ali akutni lumbago z bolj ali manj pogostimi napadi. So pa tudi bolniki, pri katerih je išias edini znak obolenja diska.



7. Okvara konjskega repa (sindroma caudae equinae)

Velika centralna hernija disci v ledveni hrbtenici pripelje lahko do nenadne okvare na območju t.i.cavdne equine (konjski rep). To je snop živčnih korenin, ki gre iz hrbtnega mozga. V začetku so možne enostranske ali obojestranske ischialgične težave, kmalu pa sledi omrtvelost z delno ali popolno paralizo nog in tudi nezmožnost zadrževanja vode in blata. V takih primerih je potrebna takojšnja operacija, kajti če taka masivna hernija pritiska na živčne končiče več kot 24 ur, lahko povzroči nepopravljivo paralizo.



NEDISKUSNA OBOLENJA

Čeprav bolečine v hrbtenici najpogosteje povzročijo diskusna obolenja, avtorji sodijo, da so vzrok teh bolečin v 90 odstotkih ali celo v 97 odstotkih, vendar tudi druga obolenja povzročajo podobne bolečine kot diskusna.

Poškodba

a) Akutni in kronični nateg hrbtenice : ta poškodba je dokaj pogost vzrok bolečinam v križu.

Vsak dan si na tisoče ljudi poškoduje hrbtenico s padcem, nezgodami pri delu, športnimi poškodbami. Glavni vzrok teh poškodb je slaba fizična kondicija, zato si atleti in zdravi ljudje redko poškodujejo hrbtenico, ker so ponavadi v dobri kondiciji.

b) Zlomi vretenc : največkrat nastane zaradi padca in navadno prizadene spodnjo prsno hrbtenico, še pogosteje pa zgornjo ledveno. Diagnoza je zelo lahka, kjer se na rentgenski sliki vidi klinasta oblika vretenca.

c) Delni izpad fasetnih sklepov : oziroma fasetni sindrom : pri tem pride do delnega izpada v malih sklepih hrbtenice, kar lahko povzroči hude bolečine v križu. Takšna stanja lahko hitro popravimo z manipulacijo hrbtenice.



Tumorji

Tumorji spinalnega kanala in vretenc so lahko benigni (nezločesti) in maligni (zločesti).

a) Benigni (nezločesti) tumorji lahko prizadenejo kosti, mehka tkiva, živčne strukture, kot so živčne korenine in možganske ovojnice.

b) Maligni (zločesti) tumorji so lahko primarni, rastejo iz kosti ali drugih okolišnjih in nevralnih struktur ali pa so sekundarni, to so metastaze (zasevki) od drugih tumorjev (prostata), pljuča, ledvica, dojka ipd.



Spondylolysis in spondylolysthesis

Spondilolisis je izraz, ki ga uporablja pri defektu pri tako imenovani pseudartrozi (lažnem sklepu), ki prizadene lamine oz. obroč vretenca. Pri spondilolistezi pa je defekt na obeh straneh vretenca z drsenjem prizadetega vretenca naprej. Obe stanji lahko povzročata bolečino v križu, ki se pri večjem drsenju vretenca lahko bistveno stopnjuje.



Osteoporoza

Od metaboličnih vzrokov za nastanek bolečine v križu je na prvem mestu osteoporoza. Obolenje najbolje definiramo z zmanjšano kostno maso v volumski enoti kosti.

Pri osteoporozi kostna razgradnja normalnega metabolizma kosti ne more biti več nadoknadena, kostne letvice postanejo tanjše in nekatere med njimi popolnoma izginejo.

Ker so telesa vretenc zgrajena pretežno iz spongiozne kosti in imajo zelo bogato prekrvavitev, vidimo osteoporotične spremembe največkat najprej ravno v telesih vretenc.



Vnetja

Tudi infekcijska obolenja so lahko vzrok bolečinam v hrbtenici. Akutna gnojna vnetja in kronične infekcije, kot je tuberkuloza, so sicer zelo redka, vendar moramo misliti tudi na to.



Revmatična ali revmatizmu podobna obolenja

Spondilaltrisis ankilopoetika: to obolenje ni redko, prizadene hrbtenico, lahko tudi kolke, ramena pa tudi ostale sklepe. Ob končnem stadiju se cela hrbtenica zatrdi in ima na Rtg-sliki obliko bambusove palice. Ker obolenje v začetku prizadene križnično-črevnične sklepe, se prve težave pojavijo kot bolečine v križu. Pozneje prizadenejo tudi ostalo hrbtenico.



Prirojene napake

a) Prehodno vretence : število prehodnih vretenc v križu je najpogosteje prirojena nepravilnost vretenc, ki po nekaterih avtorjih lahko povzročijo bolečino v križu oz.vsaj večjo dovzetnost za bolečino. Zlasti je to pomembno pri delno prehodnih vretencih.

b) Nezaraščen lok vretenca

Ta nepravilnost je relativno pogosta, vendar ni v neposredni zvezi s pojavom bolečin v križu. Zato jo obravnavamo kot anatomsko variacijo od normalne hrbtenice brez kakršnega koli kliničnega pomena.



Psihogeni faktorji in rentni problemi

Pri histeričnih bolnikih je vzrok bolečine v hrbtenici podzavesten. Pri ljudeh, ki skušajo z bolečino v križu pridobiti zase ugodnosti na različnih področjih (služba, renta), je ta zavesten. Histerični bolnik dejansko čuti močno bolečino, toda ta je le posledica strahu in neustreznega psihološkega obrambnega mehanizma, ne pa bolezni hrbtenice. Bojazen povzroča mišično napetost, ki pelje v bolečino. Bolečina povzroči še večji strahu, ta pa še večji mišični pritisk in še večjo bolečino. Kljub zelo obsežnim študijam bolečin v hrbtenici včasih ne moremo z gotovostjo vedeti, kaj povzroča bolečino oziroma težave v hrbtenici.





Prof.dr. Janko Popovič, dr. med. ortoped

[marjan]

V izvidu navaja :osteohondroza c6-c7 in c5-c6 z ventrolateralnimi naplastitvami-osteofiti. Bolečine se širijo od vratu v ramena. Ali se naplastitve lahko lasersko odstranijo, ali pa je možna drugačna rešitev za zmanjšanje bolečin. Hvala za odgovor.

odgovor: bolečine v vratu
avtor: Tomaž Brodnik, dr.med, spec. ortoped. datum: 05.10.2007

Spoštovani, kostne naplastitve nastanejo kot posledica nepravilno orientiranih sklepov in gibanja v teh sklepih. Odstranitev takšnih naplastitev se v Sloveniji ne izvaja, v kolikor pa so naplastitve s strani hrbtenjače in povzročajo nevrološke izpade, pa se na podlagi dodatnih diagnostičnih postopkkov lahko indicira operativni poseg, ki pa ga pri nas izvajajo nevrokirurgi.
Lep pozdrav.

[marjan]

Bolečine v vratu

Mene vratne mišice bolijo samo ko obračam glavo na stran zelo zaboli! Včasih desna, včasih leva stran, kot bi mel ekssus. To traja že pol leta? Kaj je narobe?


Odgovor:

lp. Velikokrat gre samo za vnetje kapucaste mišice.V primeru da se zjutraj zbujate z mravljinčastimi prsti ali imate občutek da Vam zatekajo prsti Vam svetujem slikanje cervikalnega ( vratnega )dela hrbtenice in se potem posvetujete z Vašim zdravnikom.Pri vnetju svetujem uporabo mazila Naklofen ki deluje protivnetno in protibolečinsko (uporablja se po navodilih in napotkih farmacevta),priporočam tudi redno razgibavanje vratnega dela.Kadar gre za vnetja Vam odsvetujem masažo saj lahko razširimo vnetje.Izogibajte se klima napravam in sunkovitim gibom glave.Za podrobnejše informacije me lahko pokličete na naveden telefon.

lp marko

[marjan]

HRBTENICA, BOLEČINE V KRIŽU

Hrbtenica predstavlja v bioenergijskem smislu življenje, voljo človeka, nosi težo. Boleča hrbtenica in težave z hrbtenico lahko torej tudi povezujemo z dogodki v našem življenju. V enem izmed primerov, ki ga lahko opišemo za lažje razumevanje, je primer osebe, kateri so se dogodili določeni osebni pripetljaji, kmalu zatem se je hrbtenica močno upognila. K sreči so taki primeri bolezni hrbtenice zelo redki, so pa tudi omembe vredni.

HRBTENICA - TEŽAVE, BOLEČINE

Možni vzroki za težave ali bolečine hrbtenice so nepravilna drža, nepravilne obremenitve pri delu, prevelika teža osebe in lahko tudi določena sevanja, zlasti med spanjem. Veliko ljudi ima namreč težave - bolečine hrbtenice izrazitejše denimo zjutraj, tekom jutra ali dneva pa se zmanjšajo, spet drugi pa imajo bolečine pogostejše v različnih intenzivnostih in predelih: naprimer vratni del hrbtenice, ledveni del, trtica, bolečine v križu;

• STE POMISLILI, DA LAHKO GEOPATOGENO SEVANJE (SPANJE- SPALNICA) TUDI VPLIVA NA TEŽAVE OZIROMA BOLEČINE HRBTENICE, BOLEČINE V KRIŽU, BOLEČINE V TRTICI?

Zlasti kozmično sevanje vpliva na kosti in hrbtenico, rame, roke, kolke, kolena (noge in sklepe) Odvisno je v kaki strukturi in položaju se nahaja na telo med spanjem. Primeri iz prakse tudi kažejo velikokrat težave po samo eni strani telesa (naprimer cela desna ali leva stran telesa v bolečinah)

KAJ LAKO STORITE DODATNO ŠE SAMI?

• Redna primernih vaj za hrbtenico, za vratni del hrbtenice. (če je vaše delo pretežno sede, za računalnikom, večkrat vstanite in se vmes sprehodite, da razbremenite prisilno držo. Vaje za hbtenico, vrat je priporočljivo stalno izvajati.

• STE POMISLILI, DA LAHKO TUDI SEVANJE POVZROČA BOLEČINE HRBTENICE, BOLEČINE VRATU, VRATNE HRBTENICE, LEDVENI DEL HRBTENICE IN BOLEČINE V KRIŽU, BOLEČINE TRTICE?

•RADIOSTEZIJSKI PREGLED SPALNICE omogoča detekcijo sevanj in rešitve, iskanje vzroka!


• Slikanje človeške Aure omogoča alternativni energetski pregled stanja hrbtenice, energetski pregled vratne hrbtenice, ledveni del hrbtenice, trtica

Slikanje Aure, avričnega biopolja organov in žlez predstavlja hkrati možnost preventivnega vpogleda na stanje organov in žlez, tudi ko bolezenski znaki še niso odkriti ali zgodnje odkrivanje težav- preventivni alternativni pregled


OSTALI PROBLEMI, BOLEZNI HRBTENICE SO (splošno):

• skolioza (ukrivljenost hrbtenice v stran)
• lordoza (vratna in ledveno vbočenost)
• kifoza (grbavost v prsnem delu)


Osnovna razporeditev vretenc hrbtenice:
7 vratnih vretenc

12 prsnih vretenc

5 ledvenih vretenc

5 križničnih vretenc

4-5 trtičnih vretenc
Hrbtenica je sestavljena iz 33-34 vretenc. Prvih 24 vretenc je gibljivih, vretenca torej nosijo telesno težo, zato so od vratu navzdol (VRATNA HRBTENICA) debelejša in širša. Z zadnjega ledvenega se prek križnice navzdol zmanjšajo in teža telesa se prenese preko medenice na spodnje okončine. Hrbtenica je najbolj gibljiva v vratnem predelu in na prehodu iz lubalnega v sakralni del hrbtenice, najmanj pa v prsnem predelu.




HRBTENJAČA

Lahko bi jo poimenovali kar avtocesta podatkov, saj preko možganov in hrbtenjače poteka živčni sistem, ki je razdeljen na dva dela: CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM IN PERIFERNI ŽIVČNI SISTEM.
Centralni živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača, periferni živčni sistem je prenašalec sporočil.

Periferni živčni sistem ima še somatični sistem, ki obvladuje hotene reakcije in avtonomni sistem, kateri samodejno uravnava delovanje organov kot so pljuča, srce, črevo;
Skupno izhaja 12 parov živcev iz možganov in 31 iz hrbtenjače.

•OPOMBA - V PRIMERU TEŽAV SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM

Lep pozdrav

[marjan]

BOLEČINE VRATU

Kako si sami pomagamo pri bolečinah v vratu....!

Vas je že kdaj bolel vrat, ste imeli morda prometno nesrečo in imate zato težave z vratom (pa ne samo zaradi zavarovalnice)?

Vratno hrbtenico sestavlja sedem vretenc obdanih z ligamenti in mišicami. Vratna hrbtenica je v svojem delu vbočena (vratna lordoza). Zaradi različnih vzrokov (slaba drža v adolescentni dobi ali kasneje v odraslem obdobju, poškodbe vretenc, nepravilnih oblik vretenc,..) se krivina lahko poravna ali izgine. Včasih pride tudi do stranskega odklona (skolioze), največkrat kot posledice prekomerne izbočenosti (kifoze) v prsnem delu hrbtenice. Poleg sprememb na kostnem delu vratne hrbtenice nam težave lahko povzročajo tudi preslabe, prehitro utrudljive mišice ali psihična napetost, katere posledica je dvig ramen, zakrčenost ramenskega obroča, vratnih mišic in mišic glave.

Bolečino in napetost v vratnem delu moramo najprej umiriti. Pomagamo si s toplimi obkladki, v primeru akutne bolečine lahko tudi hladimo, masažo, zavestnim sproščanjem. Lahko si namestimo tudi protibolečinsko električno napravo če jo imamo, toda pozor, razni stimulatorji namenjeni stimulaciji trebušnih mišic v ta namen niso primerni. Jakost ne sme biti prevelika, delovati mora blagodejno. Če si boste nastavili preveliko jakost, ne boste nič prej zdravi (tudi najesti se ne moremo enkrat na mesec za cel mesec...), ravno obratno, lahko še dodatno nadražite. Ko bolečina malo popusti je potrebno pričeti z izvajanjem vaj. Najbolje je da vaje delamo sede, če se da pred ogledalom.

Poznamo tri vrste vaj.

Izometrične vaje
Primerne so tudi na začetku, pri vajah napnemo mišice, vendar ne izvajamo giba (ne premikamo).
Sedimo vzravnano, obe roki sklenemo in ju položimo na čelo, nato ob izdihu hkrati potisnemo glavo naprej, roki pa nazaj. Mišice se napnejo, vendar ni giba.
Ponovimo vaje tako, da postavimo roki za glavo in izmenoma na levo oziroma desno stran.
Vaje za gibljivost
Sedite vzravnano. Vdihnite in ob izdihu potisnite rami nazaj in hkrati sklonite glavo naprej na prsnico. Gib naredite počasi, dokler ne začutite zadaj v vratu raztega. Z vdihom se vrnite v začetni položaj.
Vaje nato ponovimo tako da nagnemo glavo levo in desno, oziroma glavo obrnemo v levo in desno stran.
Raztezne vaje
Delamo počasi, nežno in brez nihanja.
Sklenete obe roki za glavo (roki položite za glavo čisto navrhu glave), vdihnete in ob izdihu sklenete komolce in narahlo potegnete glavo navzdol (zadaj na vratu čutite razteg). Z vdihom se vrnete v začetni položaj.
Nato desno roko položite preko glave na levo uho, narahlo potegnete glavo na desno stran. Vdihnete in ob izdihu potisnete levo ramo navzdol proti tlom.Ponovite vajo še v levo stran.
Na začetku naredite 4-5 ponovitev, kasneje zvišajte na 8-10 ponov
Najbolje je vaditi vsak dan ali vsaj 3 krat tedensko. Ob redni vadbi se bodo vaše težave zmanjšale, se ponavljale manj pogosto ali celo izginile. Latinski pregovor pravi, da ni nič težko tistemu, ki hoče.

Obilo sreče pri vadbi.
Lep pozdrav