ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Poškodbe vratne hrbtenice


Vratna hrbtenica;

poškodbe vratne hrbtenice in hrbtenjace, diagnostika, terapija

Vratna hrbtenice je sestavljena iz sedmih vratnih vretenc, ki so med seboj povezana z medvretencnimi diski in številnimi vezmi. Omogoca premike glave navzgor, navzdol in vstran. Poškodbe vratne hrbtenice so najbolj pogoste v prometnih nesrecah in skokih na glavo v plitvo vodo. Glede na mehanizem, poznamo fleksijske, fleksijsko rotacijske, ekstenzijske, poškodbe zaradi vertikalne kompresije, kompleksne in nihajne poškodbe. Pravilna imobilizacija vratne hrbenice ob prvem stiku s poškodovancem odlocilno vpliva na minimalizacijo posledic poškodbe. Diagnostika poškodb vratne hrbtenice vkljucuje natancen klinicni pregled in rentgensko slikanje v treh projekcijah. Poškodbe vratne hrbtenice zdravimo z antiedemsko terapijo nato pa konzervativno z imobilizacijo ali operativno z notranjo ucvrstitvijo.


ANATOMIJA

1. Prvo vratno vretence je atlas ali nosac. Navzgor tvori sklep z zatilnico - gibanje v tem sklepu omogoca antefleksijo, retrofleksijo in laterofleksijo glave.

2. Drugo vratno vretence je axis ali okretac. Axis se z atlasom stika v dveh sklepih – medialnem in lateralnem. Osnovno gibanje v sklepih je rotacija – atlas se vrti okoli osi densa, ostali sklepi pa drsijo v odgovarjajoco smer.
Atlas in axis povezuje transverzalni ligament. Od spredaj prekriva dens ter ga potiska navzad. Pri prekinitvi tega ligamenta (npr. pri obešencih), se dens sprosti in vklešci spodnjo medulo oblongato kar povzroci hitro smrt.

Atlantoaksialni sklep

Pomembne vezi med posamicnimi vretenci so rumene vezi, interspinalni, intertransvezarni in supraspinalni ligamenti. Vsa vretenca pa med seboj povezujeta sprednja in zadnja longitudinalna vez.
- Funkcionalno delimo vratno hrbtenico na zgornjo, ki jo sestavljajo okcipitalni kondili lobanje, atlas, axis in zgornji del tretjega vratnega vretenca, s pripadajocimi medvretencnimi diski. Spodnjo vratno hrbtenico sestavljajo segmenti C3 – C7.

V sagitalni smeri delimo hrbtenico po Mc Affeyu v tri stebre:

- Steber A, to je 2/3 sprednjega dela telesa vretenca,
- Steber B, ki zajema zadnjo tretjino telesa vretenca, oba loka in sprednji del sklepnih površin ter
- Steber C, ki zajema zadnji del sklepnih površin in trnaste odrastke

Ta delitev se uporablja pri ocenjevanju stabilnosti zloma. Stabilni zlomi so tisti, ki zajemajo en steber. Ce sta prizadeta dva stebra, je verjetnost prizadetosti hrbtenjace vecja – zlom je nestabilen.

VZROKI, MEHANIZMI POŠKODOVANJA VRATNE HRBTENICE

Poškodbe vratne hrbtenice so najbolj pogoste pri prometnih nesrecah (50) in pri skokih na glavo v plitvo vodo.

Vrste poškodb glede na mehanizem

Glede na mehanizme poškodovanja razdelimo poškodbe vratne hrbtenice na:

a) fleksijske poškodbe - flexion teardrop fracture – je zelo nestabilen zlom, ki nastane pri nenadni in mocni fleksiji. Pogosto je pridružena poškodba hrbetenjace .

b) fleksijsko rotacijske poškodbe - atlantoaksialna subluksacija – zelo nestabilna poškodba . Nevrološki izpadi so posledica kompresije med densom in zadnjimi koreninami C1.

c) ekstenzijske poškodbe - Hangman fraktura – je nestabilen zlom axisa, ki nastane pri nenadni deceleraciji (obešanje) ali pri hiperekstenziji pri prometnih nesrecah. Hrbtenjaca ni nujno poškodovana, saj je v tem predelu premer hrbtenjacnega kanala najvecji, kar zmanjša verjetnost, da pride do kompresije.

d) poškodbe zaradi vertikalne kompresije - Jeffersonova fraktura – srednje nestabilen zlom atlasa. Nastane zaradi delovanja vecje sile preko glave na prvo vratno vretence (3,4). Ce je pretrgan tudi transvezalni ligament so prisotni nevrološki izpadi .

e) kompleksne poškodbe - atlantookcipitalna dislokacija – nestabilna poškodba, do katere pride pri fleksiji in ekstenziji ob delovanju strižnih sil . Vezi atlantookcipitalnega sklepa so pretrgane. Ponavadi pride do takojšnje smrti zaradi natega možganskega debla in posledicne odpovedi dihanja .

Poškodba, s katero se v praksi zelo pogosto srecamo, je nihajna poškodba vratne hrbtenice (whiplash injury). Najpogosteje nastane v prometnih nesrecah, ko pride do naleta vozila od zadaj, poškodovanec pa je pripet z varnostnim pasom. Na telo delujeta dve sili. Prva deluje ob udarcu hitrejšega vozila od zadaj, ko stojece vozilo nenadno pospeši. Ker je telo poškodovanca fiksirano, glava pa ne, pride do hiperekstenzije vratne hrbtenice in obremenitve sprednjih mišic kraniovertebralne zveze, medvretencnih plošcic in sprednjega longitudinalnega ligamenta. Druga sila deluje, ko vozilo neha pospeševati. Vratna hrbtenica se hiperflektira, poškodbe zaradi te sile pa utrpijo zadajšnje strukture.

Klinicna diagnoza take poškodbe je »zvin vratne hrbtenice (distorsio collumnae vertebralis) po nihajni poškodbi«. Če pa je izražena predvsem poškodba vratnega mišicja ali le ene vratne mišice je diagnoza »nateg vratnega mišicja (distensio musculorum colli) po nihajni poškodbi«. Diagnozi sta ustrezni, dokler ni odkrita dokazljiva organska sprememba (zlom vretenca, raztrganje vezi).

PRVI STIK S POŠKODOVANCEM

Pri vecini poškodovancev ne moremo izkljuciti poškodbe vratne hrbtenice. Zato vecino obravnavamo tako, kot da imajo poškodovano vratno hrbtenico . Primarna imobilizacija je namenjena preprecitvi morebitnih nadaljnjih poškodb hrbtenice in živcnih struktur .
Zavesten poškodovanec, ki ni pod vlivom ucinkovin, ki zavirajo delovanje osrednjega živcevja, nam bo lahko povedal, ce cuti bolecine v vratu ali ce ima nevrološke izpade – glede na te podatke ocenimo, ce je imobilizacija potrebna. Nezavestnemu poškodovancu takoj z rokami imobiliziramo glavo in vrat v nevtralnem položaju. Dokoncno imobiliziramo z ovratnico, opornicami za glavo in vakuumsko blazino

KLINICNA SLIKA POŠKODB VRATNE HRBTENICE

Najvec bolnikov s poškodbami vratne hrbtenice je starih 18 do 25 let, štirikrat pogosteje so poškodovani moški .
Simptomi poškodbe hrbtenice so bolecina v mirovanju in pri premikanju vratu, bolecina na pritisk na poškodovano vretence, zavrta gibljivost hrbtenice, oslabelost mišic, mravljincenje v podrocju prizadetih živcnih korenin (4,.
Fizikalni pregled mora vkljucevati ugotavljanje tock palpatorne bolecnosti vratu, merjenje gibljivosti vratu, preiskavo grobe moci zgornjih udov, senzibilitete in refleksov .
Pri inspekciji lahko vidimo deformacijo hrbtenice. Pri pregledu ugotavljamo znake spinalnega šoka (ohlapnost, arefleksija, izguba tonusa analnega sfinktra, inkontinenca blata, priapizem), znake nevrogenega šoka (hipotenzija, paradoksna bradikarija, suha, topla, pordela koža na periferiji) in znake prizadetosti avtonomnega živcevja (ileus, retenca urina) .

DIAGNOZA POŠKODB VRATNE HRBTENICE

Ko pridobimo podatke o mehanizmu poškodbe in opravimo natancen fizikalen pregled, se ob vsakem sumu na poškodbo odlocimo za rentgensko slikanje vratne hrbtenice. Sslikamo v treh projekcijah: stranski, odontoidni in anteroposteriorni

Stranska projekcija
Stranski posnetek mora vkljucevati vseh sedem vratnih vretenc in cervikotorakalni prehod. Ocenjujemo, kako so vretenca poravnana ob sprednjem in zadnjem robu, v spinolaminarni liniji ter ob trnastih odrastkih vretenc

Stranski posnetek vratne hrbtenice

Ocenimo predentalni prostor (prostor med densom axisa in sprednjim delom loka atlasa). Pri odraslih mora biti manjši od 3 mm, pri otrocih ne sme presegati 4mm. Ce je vecji, gre verjetno za frakturo atlasa ali densa axisa .
Nazadnje ocenimo retrofaringealni prostor, kjer ne sme biti otekanja tkiva

Odontoidna projekcija
Odontoidna projekcija ali posnetek densa skozi usta omogoca pregled densa axisa. Pogosti so artefakti (najpogosteje longitudialno) zaradi zob v ustih, ki se projecirajo na dens axisa

posnetek densa skozi usta

Lateralni deli atlasa morajo biti simetricni in poravnani z lateralnimi deli axisa.

Anteroposteriorna projekcija
Tu ocenjujemo višino vretenc, ki mora biti pri vseh približno enaka. Trnasti odrastki so v središcni liniji in poravnani .


Anteroposteriorni posnetek vratne hrbtenice

Dodatna projekcija, ki se pogosteje uporablja, je projekcija »plavalca«. Tako sliko, kjer ima poškodovanec eno roko ekstendirano cez glavo, narocimo, ce na stranskem posnetku ne vidimo vseh sedem vretenc in cervikotorakalnega prehoda.

Ko rentgenski posnetki vratne hrbtenice niso prepricljivi, je treba napraviti CT sliko, ki boljše pokaže zlome vretenc, poškodbe ligamentov pa so slabše vidne.

TERAPIJA POŠKODB VRATNE HRBTENICE

Pri vsakem bolniku s poškodbo hrbtenice takoj pricnemo z antiedemsko terapijo, da bi zmanjšali popoškodbeno otekanje hrbtenjace in preprecili smrt živcnih celic. Dajemo metilprednisolon po shemi 30 mg/kg telesne teže v bolusu, potem pa še infuzijo 5,4 µg/kgTT/h še nasljednjih 24 ur. Hkrati zašcitimo želodcno sluznico z dajanjem antacidov in vstavimo stalni urinski kateter .
Poškodbe vratne hrbtenice zdravimo konzervativno ali operacijsko.
Cilj konzervativne terapije je imobilizirati poškodovano hrbtenico v potravmatskem položaju ali pa zmanjšati deformacijo in nato imobilizirati hrbtenico
Nacin imobilizacije je odvisen od stopnje poškodbe vratne hrbtenice. Mehko vratno opornico uporabljamo le za zmanjševanje bolecin in udobje pri manjših poškodbah vratnih mišic, ne pa pri zlomih vratnih vretenc .
Vratne opornice Philadelphia zagotavljajo dobro imobilizacijo vratu. Kratka vratna opornica Philadelphia se uporablja pri poškodbah zgornjega dela vratne hrbtenice.


Vratna opornica Philadelphia

Poster brace (slovenski prevod) ucinkovito omeji anteriorno in posteriorno fleksijo vratu. Ce želimo omejiti tudi lateralno fleksijo in rotacijo, uporabimo halo device, katerega namešcanje je invaziven poseg, ker se pripomocek fiksira na lobanjo.

Vratna opornica Poster brace

Operativno zdravljenje je indicirano pri nestabilnih zlom. Cilj je zmanjšati deformacijo vratne hrbtenice, sprostiti pritisk na živcne strukture ter stabilizirati hrbtenico v casu, ko se kost obnavlja. Operativni poseg je notranja ucvrstitev s kostnim presadkom in osteosintetskim materialom . Ob pravilni oskrbi in rehabilitaciji lahko pricakujemo optimalne rezultate.






_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Anatomske posebnosti vratne hrbtenice

Vratna hrbtenica je najbolj zapleten del hrbteni~nega stebra.
Gracilen kostni steber nosi glavo, ob tem pa je gibljiv v vseh
smereh. Skozenj poteka hrbtenja~a in vertebralni arteriji z
venami ter avtonomnim živčevjem.

Vratno hrbtenico sestavlja sedem vretenc in 37 sklepov.

Sestavljena je iz dveh anatom-[portno po{kodbo vratne hrbtenice do-
‘ivi vsak peti odrasel in vsak deseti otrok.

Slika 1: Normalna anatomija vratne hrbtenice


sko in funkcionalno razli~nih delov. Zgornji ali subokcipitalni
segment je sestavljen iz dela zatilja (okcipitalnih kondilov)
prvega in drugega vretenca (nosa~ in okreta~). Ostalih
pet vretenc (od C3 do C7) sestavlja spodnji del. Vretenca
tega dela so si zelo podobna. Sedmo vratno vretence se imenuje
vertebra prominens. Ima zna~ilen podalj{an trnast odrastek,
v stranskem odrastku pa nima odprtine, temve~ le ‘leb,
skozi katerega poteka arterija vertebralis (slika 1).

Poleg pravih medvreten~nih sklepov (fasetni sklepi), so v vratu
tudi nepravi ali Luschejevi sklepi. Ve~ina gibov je kompozitnih,
sestavljenih iz rotacij, stranskih upogibov ter fleksije in
ekstenzije. Funkcionalne obremenitve vratu so velike, saj se
le ta premakne do 600 krat v eni uri. Dejavniki, ki poleg
po{kodbe prispevajo k nastanku bole~ine v vratni hrbtenici,
so: preobremenitev, slaba mi{i~na mo~, degenerativno stanje.
Splo{ne zna~ilnosti po{kodb vratne hrbtenice

Po{kodbe vratu nastanejo z nategom, zvinom, dislokacijo in
zlomom. Najpogostej{i vzrok za po{kodbo vratne hrbtenice
pri {portu je padec na glavo s hiperekstenzijo vratu in so~asno
depresijo rame. Ob tem se prekomerno raztegne brahialni
plete‘ na prizadeti strani vratu, posledi~no se najpogosteje
po{koduje peta in {esta korenina vratnega ‘iv~nega plete‘a
(slika 2). Glede na izvor je bole~ina lahko mehanska ali
nevrolo{ka (kompresivna).

Po{kodbo vratne hrbtenice spremlja bole~ina v vratu in glavobol.
Pri po{kodbi zgornjega vratnega segmenta se bole~ina

Večina gibov vratne hrbtenice je kompozitnih, sestavljenih iz rotacij, stranskih upogibov ter fleksije in ekstenzije. Funkcionalne obremenitve
vratu so velike, saj se le ta premakne do 600 krat v eni uri.

Najpogostejši vzrok za poškodbo vratne hrbtenice pri športu
je padec na glavo z hiperekstenzijo vratu in so~asno depresijo rame.

Slika 2: Zna~ilen polo‘aj vratu in ramena pri padcu širi v zatilje, pri poškodbi spodnjih vratnih segmentov pa bolečina lahko izžareva v prsni in ledveni del hrbtenice.
Zaradi bolečin je skoraj vedno omejena gibljivost vratu, pogosto
je gibljivost zmanjšana v ramenih, v komolcih ali zapestjih.

Mravljinčenje v eni ali obeh rokah lahko traja do nekaj minut.
Če je prisotno mravljin~enje v obeh rokah, ob tem pa je zmanj-
{ana mi{i~na mo~, obstaja sum za po{kodbo hrbtenja~e. Bole-
~ina, ki jo po{kodovanec ~uti, je globoka in ni tako dobro
omejena kot bole~ina pri po{kodbi ‘iv~ne korenine. Obtol-
~enine in kompresijo hrbtenja~e povzro~ijo odkrhnjeni kostni
delci pri zlomih vretenc, neposreden pritisk izpahnjenega
vretenca ali prolaps medvreten~ne plo{~ice. Kompresija
hrbtenja~e nastane prej in je huj{a pri starej{ih {portnikih z
degenerativnimi spremembami na skeletu vratne hrbtenice.
Okvare hrbtenja~e povzro~ijo tudi po{kodbene okvare ‘il in
motnje prekrvavitve.
Orientacijska opredelitev poškodbe vratne hrbtenice po ravneh.

Pretres vratnega dela hrbtenjače lahko povzroči začasno kvadriplegijo
s prisotno bolečino in izgubo aktivnega gibanja rok in nog. Stanje se izboljša v nekaj dneh.
Težja poškodba vratnega dela hrbtenice z zlomom vretenca,
poškodbo hrbtenjače in krvavitvijo, povzroči trajno izgubo
občutka in gibanja v rokah in nogah.

Zlomi in izpahnitve v zgornjem cervikalnem segmentu so
pogosto smrtne. Zlomi okcipitalnih kondilov so redki.

Pogostejši so zlomi C1 ( Jeffersenov zlom atlasa) (slika 3 ).
Zlom densa C2 ima tri različne oblike (slika 4).
Poleg tega poznamo še travmatsko spondilolistezo C2 (slika5).

Slika 3: Večiverni zlom C1 (Jeffersonov zlom)

Slika 4: Tri oblike zloma densa

Slika 5: Travmatska spondilolisteza C2 (hangman zlom)

V dobi spinalnega šoka je ohromelost ohlapna. Pri okvarah
hrbtenjače nad C3 poškodovanci ne morejo samostojno dihati,
ker so hrome dihalne mišice in zato potrebujejo zunanjo podporo
dihanja. Pri po{kodbi C4 je ohranjena inervacija diafragme
in delno je ohranjena gibljivost v ramenskem obroču.

Poškodovanec lahko prikaže elevacijo ramen. Pri okvari ravni
C5 so ohranjeni gibi v ramenih, delno tudi fleksija v komolcu.

Pri okvari pod C6 je ohranjena fleksija v komolcu,
delno tudi ekstenzija zapestja. Prijem je oslabel.

Pri okvari C7 so ohranjeni gibi v ramenih, komolcih in zapestjih in delno
v prstih, ki pa jih poškodovanec ne more skrčiti. Možen je
le grob prijem.

Pri poškodbi pod nivojem C8 je gibljivost
zgornjih udov ohranjena. Pri okvari pod nivojem Th1 je tudi
zahtevna gibljivost prstov rok neprizadeta.

V grobem ima Težja poškodba vratnega
dela hrbtenice z zlomom vretenca, poškodbo hrbtenjače
in krvavitvijo, povzroči trajno izgubo občutka in gibanja v rokah in nogah.

Poškodba nad nivojem Th1 posledično tetraplegijo, poškodba
pod nivojem Th1 pa paraplegijo.

Nateg vratne hrbtenice

Nateg vratne hrbtenice je najbolj pogosta poškodba pri športu
in tudi v prometu. Bolečina je zaznavna na eni strani vratu
in nastane 12 do 24 ur po poškodbi in traja do 14 dni.

Gibljivost vratu je omejena in boleča. Masaža z ledom in kasneje
gretje, zmanjša bolečino. Športniki se lahko v kratkem času
vrnejo na trening.

Zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice se v za~etku poka‘e kot nateg. Bole~ino
povzro~a delno natrganje posameznih vezi in ovojnic fasetnih
sklepov. Pri te‘ji obliki pa so lahko prisotni znaki subluksacije
fasetnih sklepov. Gibljivost je bole~insko zavrta. Nevrolo{
kih prizadetosti ni. Bole~ina je izrazita v prvih tednih po
po{kodbi, nato pa v dveh do treh mesecih popusti. Pogoste so
ponovitve bole~in. Potrebna je imobilizacija in po~itek. Po{kodovanec
opravlja izometri~ne vaje za stabilizacijo ‘e med
no{enjem imobilizacije. [portno aktivnost nadaljuje po dveh
mesecih.

Degenerativna vratna hrbtenica

Degenerativne spremembe skeleta vratne hrbtenice so najpogostej{
i vzrok za bole~ine v vratu. [portna aktivnost iznad
funkcionalnih zmo‘nosti je pogost vzrok za nastanek ali ponovitev
bole~in, ki so degenerativnega zna~aja. Stanje je zna-
~ilno za rekreativne {portnike v starej{em ‘ivljenjskem obdobju,
ki trenirajo prek priporo~ljivih obremenitev.


Sindrom fasetnega sklepa

Te‘ji zvin in nateg vratne hrbtenice prizadene ovojnice malih
sklepov, ki povezujejo posamezne dele. Bole~ina nastane
zaradi po{kodbe ne‘ne sklepne ovojnice in zaradi natega globokih
hrbteni~nih mi{ic in vezi. Bole~ina se {iri v ramo, nadlaket
in v zgornji del hrbta. Po{kodovani ima omejeno giblji88
vost bole~ih delov telesa in glavobol. Bole~ina nastopi takoj
po po{kodbi. Po nekaj tednih fizikalnega zdravljenja in
jemanja analgetikov, se bole~ina umiri.

Po{kodbe živčnih korenin

Za poškodbe živčnih korenin vratne hrbtenice je značilno ukle-
ščenje ali čezmeren nateg z avulzijo živca. Tudi močna hiperekstenzija
ali osna rotacija vratu je vzrok za poškodbo.
Bolečina je omejena in poteka iz vratu v roko. Lahko jo spremlja
mravljinčenje in mišična oslabelost v rami, nadlakti, podlakti
in roki. Poškodovani lahko zmanjša bolečino, če roko dvigne
prek glave in s tem zmanjša pritisk na prizadeti živec.


Zlom vratne hrbtenice

Zlom vratne hrbtenice je najtežja poškodba vratu in je posledica
visoko energetske travme, kot je močan udarec, trčenje
ob oviro ali padec. Zlom vratne hrbtenice je nujno stanje.

Poškodba hrbtenjače lahko povzroči trajne ali začasne nevrološke okvare, lahko pa povzroči tudi smrt. Poškodovanec je
pogosto nezavesten, zato je prva ocena o stanju vratu težavna.
Poškodovancu je potrebno že na mestu poškodbe imobilizirati
vrat, nato pa narediti slikovno diagnostiko. Zavesten
poškodovanec opisuje močno bolečino v vratu, ki izžareva v
predel ramen in rok. To je znak kompresije hrbtenjače in korenin.

Potreben je kratek orientacijski nevrološki pregled. Če
je ogroženo diafragmalno dihanje je potrebna intubacija.
Zlomi okcipitalnih kondilov so redki, pogostejši so zlomi
densa in atlasa in travmatska spondilolisteza C2.

Kompresivni zlomi teles in lokov vratnih vretenc so značilni pri nenadnih
možnih aksialnih in rotacijskih obremenitvah (skok v plitvo
vodo, padec pri smučanju).
Zdravljenje zlomov je različno. Manjše kompresijske zlome
zdravimo z dvomesečno imobilizacijo v mavcu. Nestabilni
zlomi se operativno stabilizirajo z notranjo pritrditvijo. Pri
znakih kompresije hrbtenjače je potrebna operativna dekompresija
in odstranitev hematoma ter prostih kostnih iveri.

Spondiloza vratne hrbtenice

Degenerativno stanje vretenc in medvreten~nih plo{~ic je
najpogostej{i vzrok bole~in v vratu. Pojavi se po petdesetem
letu starosti, vendar zaradi ~edalje ve~ sedenja in prisilnih
dr‘ tudi zgodnej{e oblike niso redke. Degenerirana medvreten~
na plo{~ica je o‘ja, zaradi tega nastane relativna ligamentarna
ohlapnost v gibalnem odseku (dve sosednji vretenci in
vmesna medvreten~na plo{~ica). Na mestu nestabilnosti se
razvijejo osteofiti, ki dra‘ijo okolno vezivo. Stanju se pridru‘
i tudi hitrej{a degeneracija fasetnih in Luschejevih sklepov.
Spondilotično spremenjena hrbtenica je bolj izpostavljena
poškodbam. še lažji zvini lahko povzročijo nastanek dolgotrajnih
bolečin v vratu in rokah. Temu se lahko pridružijo mielopatije.
- Na zgornjih udih lahko odkrijemo mišične atrofije,
oslabelost in arefleksijo miotatičnih refleksov, na spodnjih
udih pa znake spastične parapareze.

Spinalna stenoza vratne hrbtenice

Kongenitalna stenoza vratne hrbtenice je vzrok za nastanek
{portnih po{kodb pri kontaktnih {portih. Pogoste mikrotravme
vratu povzro~ajo ukle{~enje vratnih korenin, ki imajo v svojem
poteku skozi intervertebralne foramne manj prostora. Znaki
kompresije medule spinalis se izra‘ajo v obliki drevenenja in
peko~ega ob~utka v rokah, lahko pa tudi v nogah. Simptomi se
umirijo v nekaj urah, izjemoma lahko trajajo dan ali dva.


Nihajna poškodba vratne hrbtenice

Nihajna poškodba vratu je značilna prometna poškodba in
poškodba hitrostnih športov. Zgodi se pri nenadni zaustavitvi.

Degenerativno stanje vretenc in medvretenčnih ploščic je najpogostejši vzrok bole-čin v vratu.

ali spremembi smeri gibanja. Zaradi kinetične energije, ki jo
ima telo v gibanju, glava in vrat zanihata najprej v smeri gibanja,
nato pa še v nasprotni smeri. Pri tem pride do natega
vezi in mišic vratne hrbtenice. Poškodujejo pa se lahko tudi
sklepne ovojnice in skelet.

Zdravljenje nihajnih poškodb je odvisno od obsežnosti poš-
kodbe. Lažje poškodbe se zdravijo ambulantno s krajšo, to je
nekajdnevno imobilizacijo z mehko ovratnico.
Nastanek ligamentarne poškodbe in posledično funkcionalno statično motenost se dokazuje s funkcionalnimi rentgenogrami, ki jih
naredimo nekaj tednov po poškodbi (slika 6).

Preobremenitveni sindrom

Intenzivni športni treningi z preutrujanjem mišic vratne hrbtenice
sproči sindrom peobremenitve. Bolečine se iz vratu
širijo v rame, roke in prste na eni ali obeh straneh. Tudi mišični
tonus posameznih mišičnih skupin vratu in ramen je lahko
zvišan. Zvišan mišični tonus je mehanizem, s katerim skuša
telo omejiti gibanje in premikanje vratnih vretenc in s tem
ublažiti bolečino. Za zmanjšanje težav zadostuje že nekajdnevna
imobilizacija z mehko ovratnico in počitek. Protibole-činska elektrostimulacija dodatno pospeši zmanjšanje težav.

Pri čustveno napetih športnikih, ki so pretrenirani,
je bolečina v vratu znak nesorazmerja med športnimi obremenitvami in
zmo‘nostjo premagovanja naporov.

Slika 6: Nihajna poškodba vratu

Zdravljenje bolečin v vratni hrbtenici

Zdravljenje je vzročno in simptomatsko. Za zvine in natege
zadoča simptomatsko zdravljenje z analgetiki, rahlo imobilizacijo
in fizioterapijo.
Boleča vratna hrbtenica mora biti imobilizirana predvsem
ponoči.
Imobilizacija mora biti primerno oblikovana, tako da
ne povzroča dodatne bolečine ali prisilnega iztezanja vratu.
Večkrat dnevno aktivno napenjanje vratnih mišic je potrebno
za ohranjaje primerne kondicije in stabilizacije vratu.
Sredstva proti bolečinam se dajejo v odmerku, ki značilno
zmanjša bolečino.
Pri radikularni bolečini predpišemo tudi analgetike s centralnim delovanjem. Stabilne zlome lahko zdravimo konzervativno z ustrezno imobilizacijo, ki pa je za poškodovanca pogosto neprijetna in povzroča občutek utesnjenosti.
Pri nestabilnih zlomih in luksacijah posameznih elementov
vratnih vretenc in medvretenčnih ploščic je potrebna takojšnja
diagnostika in pogosto tudi kirurško zdravljenje.





Literatura
1. Champ L. Baker J. The Hughston Chlinic Sports Medicine Field Manual.
Baltimore: Williams Wilkins, 1996; 73–83.
2. Dru{tvo travmatologov Slovenje, Ortopedsko zdru‘enje SZD: Zbornik
izbranih predavanj Simpozija o nihajnih po{kodbah vratne hrbtenice,









_________________
Lep pozdrav
Marjan